Get 20M+ Full-Text Papers For Less Than $1.50/day. Start a 14-Day Trial for You and Your Team.

Learn More →

A Contribution to the Debate on the Use of the Terms 'Tla' and 'Prst' in Slovenian Colloquial and Professional Terminology

A Contribution to the Debate on the Use of the Terms 'Tla' and 'Prst' in Slovenian Colloquial and... A CONTRIBUTION TO THE DEBATE ON THE USE OF THE TERMS 'TLA' AND 'PRST' IN SLOVENIAN COLLOQUIAL AND PROFESSIONAL TERMINOLOGY Correct and rich professional and scientific terminology is an important contribution to the development and richness of the national languages. Within the scientific and professional terminology we can often find incorrect, missed or misinterpreted use of professional terms. In general, such `diversity' of terms does not contribute to the quality and the development of the professional terminology. On the contrary, it demonstrates the lack of precision in scientific terminology, presence of definitions without scientific background and/or overlooked original etymology of individual terms. We are witnessing the attempts of replacement of terms and changes in professional terminology without scientifically sound arguments. Moreover, even at the university level the inappropriate use of technical / professional terms can be detected. An example of such embarrassments in Slovenian language is the use of the words' tla' and 'prst' in professional language. Terminological dispute can be considered as peripheral theme, even unnecessary, however it has a much broader and more important dimension. Namely, confusion in the technical language is also appearing in translations of the European legislation. The Slovenian versions of some EU legal documents are semantically ambiguous and inadequate and, thus do not reflect the correct meaning of source texts due to missed translations. The latter can evolve in a problem and has to be adjusted. The paper presents the soil science terminological inconsistencies, explains and arguments the reasons for use of selected basic soil science terms in Slovenian language. Additionally, it recalls the etymology of the popular terms `prst' and `zemlja', compares the situation in number of European languages and, most importantly, suggests the appropriate use of terms in professional/scientific language, in education and for translation purposes. Key words: soil, fine earth, earth, terra rossa, loam, pedology Doc.dr., Kmetijski institut Slovenije, Hacquetova 17, SI1000 Ljubljana; Borut.Vrscaj@kis.si str. 317 - 328 1 UVOD V medijih lahko obcasno zasledimo polemike o potrebnosti in nujnosti izobrazevanja na univerzah tudi v tujem jeziku. Poleg ostalega, pomembnega a nebistvenega za ta prispevek, so avtorji zapisali sicer redko izrazeno mnenje, da je slovensko strokovno izrazoslovje pomembno in da ga je potrebno vzdrzevati in razvijati. Drzi, strokovnjaki in ucitelji morajo skrbeti za dobro, natancno, pestro in bogato izrazoslovje, tako poljudno kot strokovno in na ta nacin prispevati k razvoju in pestrosti materinega jezika. Vendar se pri rabi strokovnih izrazov neredko soocamo s problemi, ko v strokovnem izrazoslovju obstajajo razlicne interpretacije in pestrost izrazov. To praviloma ne prispeva k bogastvu strokovnega jezika; prej kaze na premalo skrbno izrazoslovje, na etimolosko pomanjkljive oz. strokovno neustrezne opredelitve in/ali spregledan izvorni pomen posameznih izrazov. Primer takih zadreg je raba besed 'tla' in'prst', sicer osnovnih izrazov v pedologiji. Izraza izvirata iz dveh razlicnih »sol«. Natancneje, gre za geografsko 'prst' in pedoloska 'tla' (Repe, 2009). 'Prst' je v uporabi v okviru pedogeografije in posledicno celotne geografije (Lovrencak, 1994). Izraz 'tla' uporablja maticna pedologija oz. biotehnika, povzele so jo druge vede, drzavna uprava in zakonodaja. Kljub temu prihaja v zadnjih letih do poizkusov spreminjanja izrazov v pedoloskih avtorskih besedilih in predlogov zamenjave izraza 'tla' z izrazom 'prst'. Vcasih smo prica slabim kompromisom (Jamnik in sod., 2009), ki v resnici vnasajo zmedo v strokovni in pogovorni jezik. Ravno tako pri poimenovanju vede 'pedologija' prihaja do nadomescanja s 'pedogeografijo' (Kladnik, 1999). Raba besede 'prst' se sirse pojavlja v medijih, posameznih publikacijah in pogosto napacno v delih diplomantov Biotehniske fakultete (Fabjan, 2006; Hafner, 2007; Drasler, 2008; Jamsek, 2009; Bremec, 2011; Kunsek, 2011; Drofenik, 2012). Problem bi lahko uvrstili med nesmiselne terminoloske razprave, vendar se v zadnjih letih neustrezna raba besed 'prst' pojavlja tudi v prevodih evropske zakonodaje. Tako slovenske verzije nekaterih dokumentov mestoma ne odrazajo pravega pomena izvornih besedil (Evropska komisija [European Commission], 2006, 318 2011, 2012), kar pa terminoloski problem. presega akademski Menim, da neustrezna raba izrazov krni strokovno izrazoslovje, vnasa zmedo v zakonodajno izrazoslovje in siromasi pogovorni jezik. Namen besedila ni uvajanje novitet pac pa prispevati k urejanju terminoloskih nedoslednosti na podlagi izvornih razlogov, predvsem na podlagi zgradbe in geneze tal. Zeli (ponovno) predstaviti in utemeljiti strokovne razloge za rabo izraza 'tla'; osvetliti ljudski pomen 'prsti' in 'zemlje' in nekaterih drugih izrazov; predstaviti primerjavo v drugih jezikih. Predvsem pa zeli besedilo nakazati ustrezno in nedvoumno rabo izrazov v strokovnih besedilih in zakonodaji. 1.1 Tla, veda o tleh Tla so tvorba na povrsini zemlje z logicno zgradbo, ki se razvija in spreminja v prostoru in casu. Sestavljena so iz horizontov (gradnikov) zelo razlicnih kemijskih in fizikalnih lastnosti ter pojavnih oblik. Prisotnost in lastnosti posameznih horizontov (globina pojavljanja, barva, struktura, tekstura, kislost, vsebnost organske snovi in hranil...) in njihova razporeditev v profilu, dolocajo skupne lastnosti tal (skupna globina, rodovitnost, erodibilnost, propustnost, ...). Glede na lastnosti horizontov, zgradbo, skupne lastnosti in lego v profilu izkazujejo tla razlicno kakovost za posamezne vrste rabe ter s tem razlicno primarno primernost, uporabnost oz. namembnost. Med mnogimi lastnostmi, ki jih tla v svojem razvoju pridobijo (in tudi izgubijo), smo v kmetijstvu in biotehniki izpostavljali predvsem rodovitnost temeljno in za obstoj zivljenja v kopenskih ekosistemih najpomembnejso lastnost. Zato pridelava hrane/biomase ze dolgo velja za primarno funkcijo tal. V zadnjem casu postajajo (enako ali bolj?) pomembne kljucne ekosistemske oz. okoljske funkcije tal in storitve (npr. nevtralizacija in imobilizacija skodljivih snovi, filtriranje voda, ponor/vir atmosferskega ogljika, krozenje biogeogenih prvin - hranil, uravnavanje pretoka energije in krozenje snovi,... itd.). Intenzivnejse raziskovanje vloge tal v kopenskih ekosistemih, vpliv na habitate, sposobnosti izvajanja okoljskih funkcij in storitev tal..., je v veliki meri posledica degradacije okolja v preteklih desetletjih in hkrati povecanih potreb po hrani ob zmanjsevanju obsega kakovostnih kmetijskih povrsin. 'Tla' so torej naravno telo v vseh svojih razvojnih stopnjah, ki poleg prvotne nosilne funkcije skozi pedogenezo pridobijo in izgubijo mnoge druge lastnosti, med katerimi je rodovitnost pomembnejsa. 2 ETIMOLOGIJA IZRAZOV 2.1 Izraz 'prst' Izraz 'prst' v slovenskem jeziku oznacuje rahlo, drobljivo, lahko tudi sipko zemljino, ki je najveckrat dobro humozna in predvsem dobro rodovitna. 'Prst' je ljudski izraz, ki opredeljuje predvsem zemljino zgornjega oz. zgornjih horizontov ali zgornje obdelovalne plasti tal; ta je najveckrat strukturna, zalozena s hranili, rodovitna, oz. najveckrat v rabi kot prst. 'Prst' uporabljamo tudi za mineralne a rahle in ustrezno strukturne kambicne Bv horizonte in za bogat substrat antropogenega nastanka kot je npr. prst za loncnice. Z ljudskim izrazom 'gozdna prst' najveckrat oznacujemo tanek in zelo organski A ali Ah horizont ali celo Oh horizont, ki so znacilni za tla gozdov. Tega svetujejo kot dodatek vrtnarski zemlji za izboljsanje rasti (Urbancic in sod.,). V ljudskem pojmovanju 'prst' ne uporabljamo za drugo vrsto talnih horizontov, ki so znacilni gradniki profilov nekaterih vrst tal. Kot nazoren primer lahko izpostavimo mocno ilovnat ali glinast, gost, zbit ter nepropusten Bg horizont, ki bistveno vpliva na skupne lastnosti in v temeljih doloca talni tip psevdoglej. Isto velja npr. za Bt horizont v spranih pokarbonatnih tleh. Ljudsko poimenovanje horizontov s taksnimi lastnostmi je ilovka. Ravno tako 'prst' ne uporabljamo za druge horizonte v talnem profilu, ki niso rahli, strukturni, drobljivi..., so npr. prevec skeletni (B/C in C horizont) ali za maticno podlago (C, R horizonta), ter za horizonte bolj ali manj nasicene z vodo (Go, Gr) v hidromorfnih tleh. Ljudskemu pojmovanju so sledili tudi prvi pedologi in strokovnjaki s kmetijskega podrocja, ki so postavljali temelje pedoloskemu izrazoslovju v Sloveniji. Tako prof. Vovk dosledno uporablja izraz tla in zemlja (npr. »...ni v vsakih tleh enako hrane...«; »v vsaki zemlji so navadno vse rudninske snovi...«) (Vovk, 1955, 1959, 1966). Prof. Susin v svojem Pedoloskem terminoloskem slovarju (1983) opredeli izraz 'prst' kot »s humusom bogata tla, drug izraz za tla« in v oklepaju doda »v pedologiji se ta izraz ne uporablja«. Prof. Adamic v Kmetijskem tehniskem slovarju opredeli izraz 'prst' kot "zgornja, rodovitna plast zemlje" in izraz primerja z izrazi "humus, apnena prst, kisla prst, barska prst, crna prst, humusna prst in kisla prst" (Ritz, 1973). Izpeljani izrazi se tako nanasajo na neko specificno ali bolj izrazeno lastnost posameznega horizonta, vendar za vse te izpeljanke velja, da gre za koherentno in strukturno zemljo. Geografsko izobrazeni razumejo izpeljanke predvsem v smislu celotnega talnega profila (kisla prst, barska prst,) medtem ko so ti izrazi za pedologe presplosni, dvoumni oz slabo opredeljeni. V sodobnem pogovornem jeziku in brez izjeme med narecji, je 'prst' zelo redko uporabljena beseda; uporabljajo jo predvsem mlajsi ljudje in to takrat, ko zelijo svojim besedam dati nekaj vec solskega ozadja. Ljudje pa govorimo predvsem o zemlji. 'zakopal je v zemljo...',. V preteklosti sicer pogosteje uporabljana 'prst' v dandanasnji pogovornem jeziku zveni arhaicno. V pedologiji v skladu z izvorno rabo izraza uporabljamo izpeljanke korena 'prst' za opisovanje in locevanje organskih in mineralnih horizontov. Npr. 'prhnina', 'prhninasta sprstenina' in 'sprstenina' so izrazi za opisovanje razvitosti in organomineralnega kompleksa posameznega horizonta v talnem profilu. Tako na podlagi vsebnost, oblike organske snovi in razvitosti organsko-mineralnega kompleksa A horizonta locujemo sprsteninasto rendzino (A horizont je sprstenina z dobro razvitim organo-mineralnim kompleksom) in prhninasto rendzino (A horizont vsebuje pretezno slabo razgrajeno organsko snov, organomineralni kompleks ni razvit). S pedogenetskega stalisca se je tezko strinjati s poimenovanji izvedenimi iz besede 'prst'. Kot znacilen primer je mozno izpostaviti neskladnost ljudskega pojmovanja in izrazov, ki izhajajo iz uvedbe besede 'prst' v slovensko klasifikacijo tal. Tako je bil s strani geografov npr. uveden izraz »litosolna prst«. Ta oznacuje talni tip z golim R ali C horizontom lahko mestoma prekrit s tankim in slabo ali celo nerazvitim A horizontom v zacetni stopnji razvoja. Gre za talni tip kamnisca oz. litosola. Izraz 'prst' ne oznacuje tal kot celovito naravno tvorbo z zaporedjem zelo razlicnih horizontov oz. plasti od povrsine do maticne podlage. 2.2 Zemlja Zemlja je izraz v najsirsi rabi. Poleg planeta v pogovornem jeziku predstavlja mineralnoorgansko preperino v kateri lahko uspevajo rastline, zemljisce. Izraz 'zemlja' so v pravem pomenu tal v strokovni literaturi uporabljali v predvsem prvi polovici 20. stoletja. V knjigi Kmetijska kemija ing. agr. Iva Zobca (1930) v poglavju 'Zemlja' razlozi osnove vede o 'zemlji'. V uvodu »Kaj je zemlja?« razlozi: »Zemljo ali prst imenujemo zgornjo plast Zemlje, ki daje rastlinstvu hrano in bivalisce...«. V odstavku »Kako se tvori prst?« nadaljuje z »Voda, mraz in toplota neprestano drobijo kamenje v grusc pesek, prod, grez in blato...«. V poglavju »Vrste zemlje«, ko obravnava teksturne lastnosti, govori o »pesceni zemlji«, »glinasti zemlji«, »humozni zemlji«. Besedo 'prst' poveze samo z izrazom ilovnata zemlja, ki jo opredeli kot zmes priblizno 40 % gline in 60 % peska, je "rodovitna prst in je primerna za vse kulturne rastline. Najrodovitnejsa prst sploh je ilovnata prst s humusom in apnom«. V poglavju »Lastnosti zemlje« obravnava osnovne fizikalne lastnosti tal kot so kapilarnost, vodna kapaciteta, absorpcija, ... itd. Pri tem uporablja besedo zemlja v zvezah kot so »lastnosti zemlje«, »kakovost zemlje zavisi od njene strukture«. Besedo 'prst' v nadaljevanju knjige prakticno ne uporablja vec, temvec dosledno uporablja izraz 'zemlja'. V besedilu se kot zamenjava za izraz 'zemlja' pojavlja tudi izraz 'tla' npr. »bakterije najbolje uspevajo na toplih tleh, slabo pa v kisli, tezki zemlji'. Menim, da avtor v uvodni definiciji uporabi izraz 'prst', da tematiko pribliza bralcu. 'Prst' v nadaljevanju nekajkrat uporabi v povezavi s strukturno, koherentno, humozno in rodovitno sprstenino. Besedo 'zemlja' Zobec dosledno uporablja kot strokoven izraz v povezavi s posameznimi z morfoloskimi lastnostmi, pri razlikovanju vrst tal ter v povezavi s kemijskimi in 320 fizikalnimi procesi v tleh kot so »denitrifikacija«, »kemijska adsorpcija«, »predstavniki anorganskih koloidov v zemlji«, »vodne kapacitete zemlje« do »gnojenja zemlje«. Ing. Zobec uporablja izraz 'zemlja' tako, kot sedaj pedologi uporabljamo besedo 'tla'. Izraz 'zemlja' uporabljamo se sedaj v nekaterih agrokemicnih laboratorijih kot matriks ­ talne vzorce, pogosto za rastne substrate ­ mesanice mineralne in organske komponente z dodatki (hranila, umetne snovi, ki povecajo kapaciteto za vodo, mineralne in organske snovi, ki povecajo sposobnost vezave hranil ali strukturnost in drugo, kar poveca rodovitnost). 2.3 Ilovka, ilovica, jerina, jerovica 'Ilovica' oz. ponekod pogovorno 'ilovka' je v pogovornem jeziku mocno in povsod prisoten izraz. Slovenci ga pomensko in brez izjeme med narecji uporabljamo za tezko drobljivo, gosto, ilovnato ali glinasto zemljo, v suhem stanju trdo in zbito ter v mokrem gnetljivo ali celo mazavo mineralno preperino. Strokovni izraz 'ilovica' uporabljamo za poimenovanje teksturnega razreda in finejsega materiala, ki ga glede na teksturno sestavo uvrscamo v tla s priblizno enakim delezem peska, melja in gline. Ob povecanem delezu gline ali melja postanejo tezje (meljasto glinasta ilovica, meljasta ilovica), oz. ob povecanem delezu peska lazje teksture (pesceno meljasta ilovica). Tezje ilovice so goste in lahko tudi zbite; v susnih razmerah trde in najveckrat prakticno nedrobljive. V vlaznem stanju so bolj ali manj plasticne in celo gnetljive ter v mokrem stanju mazave. Ilovnat je tudi Brz horizont, ki je diagnosticni gradnik skupine pokarbonatnih tal. Izraz oznacuje tudi druge z vodo premescene in odlozene rezultate pedogenetskih procesov, ki so osnovni gradniki tipov tal, ki so zastopani v pedosekvenci na glinah in ilovicah. 'Jerina' je avtohton izraz slovenskega Krasa, ki oznacuje izrazito rdece obarvana tla in/ali izrazito rdece obarvan Brz horizont, ki pa za razliko od drugih rdecih tal (Terra rossa) vsebuje veliko kremenovega skeleta. Ta posebnost botruje nekaterim nacionalnim atributom kot je vino teran, ki je zaradi tega zasciteno tudi v evropskem pravnem redu. 'Jerovica' je sinonim, ki ga je uporabljala slovenska pedoloska literatura, a ga Krasevci zvracajo; poznajo 'jerino'. 2.4 Izraz 'tla' V prvi cetrtini dvajsetega stoletja v pedologiji v celoti prevladalo spoznanje, da tla nastajajo in se razvijajo v skladu z delovanjem pedogenetskih dejavnikov. To je v svojem za razvoj stroke pomembnem delu ustrezno predstavil Hans Jenny (1941). Med procesom pedogeneze se razvijajo in spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti, ki so, gledano dosledno, vecinoma prisotne v vseh fazah razvoja tal, pa ceprav v minimalnem, lahko komaj zaznavnem obsegu. Predstavimo to na primeru skupne in kompleksne lastnosti tal, t.j. rodovitnosti. Gola povrsina kamnine je v tehnicnem smislu ravno tako rodovitna. Lisaju nudi oporo in hranila ter s tem omogoca njegov razvoj in obstoj. Tla kljub svoji plitvosti in inicialnem razvojnem stadiju opravljajo poleg funkcije nosilnosti tudi se funkcijo preskrbe lisaja, predvsemalge(cepljivkes hranili ­ torej rodovitnosti. Glive v tej fazi z izlocki raztapljajo resetke mineralov in tako fotobiont (algo/cepljivko) v simbiozi preskrbujejo s hranili. Z razvojem lisaja poteka proces bioloskega preperevanja in pedogeneze - spreminjanja kamnine v sprstenino. Sam lisaj, ko odmre, funkcionira kot plitva humusno akumulativna tla vendar na mikro ravni. Plast lisaja, ki je sicer globoka do nekaj milimetrov, bi lahko oznacili z (A) horizontom, ki lezi neposredno na R horizontu; gre torej za A-R profil tal, ki je analogen npr. prhninasti rendzini). Seveda tak strokovno-tehnicni pogled ni v skladu s poljudno prepoznano rodovitnostjo kot jo premorejo tla s kambicnim B horizontom. Rodovitnost talnega profila je v opisanem primeru marginalna, za ne-pedologa nepoznana, nepomembna in v praksi neobstojeca. Strogo znanstveno so utemeljitve izrazov na podlagi rodovitnosti na sploh problematicne. Ali so npr. tla districnih psevdoglejev nizinskih gozdov rodovitna? Bliznji kmet bi rekel, da te 'slabe zemlje' ne obdeluje, ker je nerodovitna. Na takih tleh raste rdeci bor, dob in pravi kostanj. Za rast gozda so tla rodovitna, ne pa dovolj za psenico, krompir, koruzo. Oz. na ravni posamezne rastline: najboljse njive na evtricnih rjavih tleh (strukturna sprstenina, bogata s hranili in kalcijem, ...) so manj rodovitna za borovnico. V kolikor jo sadimo, bo v letu, dveh propadla. Podobno velja za druge talne lastnosti, funkcije in storitve tal. Tako npr. tudi grusc melisc filtrira grobe delce padavin ali nevtralizira (se posebej apnen) kisle padavine oz. nekatera onesnazila v njih. Skozi pedogenezo se tla razvijajo, horizonti nastajajo, se diferencirajo in poglabljajo. Do dolocene razvojne stopnje (recimo temu srednja leta) tla pridobivajo na rodovitnosti. S staranjem, in ceprav s poglabljanjem, pa tla sicer izgubljajo rodovitnost, a ohranjajo in celo pridobivajo nekatere druge funkcije (npr. filtrirne sposobnosti ali sposobnost zadrzevanja vode). Vzemimo na primer serijo tal, ki se razvije na pretezno apnenem produ in pesku. V fazi plitve rendzine (A-C profil) so tla predvsem zaradi plitvosti in skeletnosti slabo rodovitna. Njihova rodovitnost se povecuje z nastankom in poglabljanjem Bv horizonta (evtricna rjava tla na produ in pesku A-Bv-C profila) in se z nadaljnjim staranjem pricne zmanjsevati (sprana tla na apnenem konglomeratu A-E-Bt-C/R profila) do faze zelo starih spranih in mocno glinastih districnih rjavih tal (npr. A-E-Bt1-Bt2-... - Bt9 profila). Taka tla izjemne starosti, tja do 1,5 milijona let, imamo v Sloveniji na starih terasah prodnega zasipa Zgornje Savske doline (Jaecks Vidic, 1994). Zaradi doslednosti je potrebno ugotoviti, da tla niso samo naravno telo. Obstajajo tudi antropogena tla, ki nastajajo pod mocnim vplivom posegov cloveka in tehnogena tla, ki so substrat umetnega nastanka (mesanja, dodajanja, kompostiranja, obdelave, ...). Tako antropogena kot tehnogena tla so lahko zelo rodovitna, torej imajo svoje 'osnovne' lastnosti in izvajajo funkcije in storitve. Ravno tako je lahko umetnega izvora maticna podlaga iz katere tal nastajajo. Beton je mesanica mineralov in tako kot naravne kamnine izpostavljen vsem trem nacinom preperevanja - fizikalnem, kemicnem in bioloskem. Cez skromnih 30-40.000 let se bodo v primernih razmerah razvila npr. 'evtricna rjava tla na betonu' (ugotovitev je glede na izgubo tal zaradi pozidave sicer optimisticna, a le v kolikor zanemarimo, da potreben cas krepko presega dobo nase civilizacije). In spet obratno, ko se duripan (trda naravna tvorba v tleh) zaradi erozije pojavi na povrsini tal, ima podobne lastnosti kot beton in bo podobno prepereval. Za obravnavano tematiko prispevka je pomembno, da se tla v svojem razvoju spreminjajo in vsebujejo tako po kemijskih kot fizikalnih lastnostih zelo razlicne horizonte, ki smo jim v jezikih poiskali ustrezne izraze. Med stanjem tal v fazi gole kamnite povrsine z lisajem in evtricnimi rjavimi tlemi so desettisocletja, med njimi in globokimi spranimi tlemi pa milijon let in vec postopnega razvoja in spreminjanja kamnine. S tega vidika je argumentacija 'kamen' nerodovitno t.j. 'tla' po katerih hodimo in 'rodovitno' 'prst', neustrezna, nedosledna in vsebinsko pomanjkljiva. Glede na rahlo in strukturno zemljo oz. 'prst', ki je rezultat pedogeneze, je izraz 'tla' mnogo sirsi. Tla zajemajo tako 'gozdno prst' (Oh, Ah, A horizont), sprstenino (i.e. E, Bv) kot 'ilovko' (e.g. spodnji Bt , tezji Brz horizonti); vse tako po fizikalnih kot po kemijskih lastnostih zelo razlicne tvorbe. Ce sklenemo: 'tla' je vsebinsko sirsi in strokoven izraz za tisto po cemer tudi hodimo, a se pod nasimi nogami razvija in spreminja, pridobiva in izgublja mnoge fizikalne in kemijske lastnosti. Tla izvajajo mnoge funkcije in storitve v vseh fazah svojega razvoja pri cemer so pomembne razlike predvsem v obsegu in intenzivnosti procesov. Rodovitnost je sicer najbolj prepoznana, a le ena izmed mnogih pomembnih lastnosti, ki zagotavljajo delovanje kopenskih ekosistemov. 3 RABA IZRAZOV 'PRST' IN 'TLA' V STROKI Izraz 'tla' zajema vse plasti / horizonte od povrsine do podtalja/maticne podlage. Lastnosti tal so funkcija (in ne sestevek) lastnosti posameznih horizontov. Posamezni horizonti in njihove lastnosti opredeljujejo talni tip - so diagnosticni. Spranih tal ni brez E horizonta, pokarbonatnih ne brez Brz horizonta in hidromorfnih ne brez G horizontov. Susin v Kmetijskem tehniskem slovarju - Nauk o tleh (Susin, 1983), tako kot Jenny, izcrpneje opredeli tla in ga poveze s pedogenetskimi dejavniki. Ta tla pravi, da so "prirodna tvorba na povrsini zemeljske skorje, ki je nastala in se razvijala pod vplivom tlotvornih dejavnikov: maticne podlage, klime, organizmov, reliefa in casa; fizikalne in kemicne, bioloske in morfoloske lastnosti se razlikujejo od maticne podlage, iz katere so nastala tla; prirodno okolje za rast rastlin neposredno na povrsini zemeljske skorje". V nadaljevanju opredeli devetinstirideset besednih zvez, ki se nanasajo na tla; zacne z "aconalna tla" in zakljuci z "zrela tla". Adamic je v Kmetijskem tehniskem slovarju sadjarstvo (Ritz, 1973) precej obsiren a nedolocen pri opredelitvi izraza tla. So "zemeljska povrsina kot podlaga, trda plast pod zemeljsko povrsino in vrhnji del plasti, ki omogoca rast rastlin", ter v nadaljevanju primerja s "prst, zemlja: propustna tla, apnena tla, prhka tla, lapornata tla, rodovitna tla, gozdna tla, kraska tla, tezka tla". V ucbeniku Geografija prsti in rastja, skripta za geografe profesorja Svetozarja Ilesica (1960), se izraza tla in prst izmenjujeta. Prvi stavek uvoda avtor pricne z »Geografija tal ali prsti je eno najvaznejsih poglavij prirodne geografije.« in nato uporablja »Opredelitev prsti ali tal«, »Pojem prsti ali tal«, »Osnovni pojmi iz kemije tal«, »Dovajanje in premescanje mineralnih elementov v tleh«, »Organske snovi v prsti« (torej gornji horizonti tal), »Osnovni pojmi iz fizike tal«, »tekstura tal«, Voda in zrak v tleh«,«Barve prsti«, »Tipi prsti«, itd. Poznejsi avtorji geografi poskusajo izraz 'prst' bolj dosledno uporabljati vendar ponovno selektivno. V istih besedilih govorijo o prsti in nato o rabi tal oz. o propustnosti tal in podtalnici. Izraz 'tla' so uporabljali oz. se uporabljajo slovenski pedologi. Ze med svetovnima vojnama je bil to prof. dr. Bogdan Vovk (starosta slovenske pedologije in prvi slovenski pedolog z doktorskim nazivom), njegovi sodobniki in poznejsi raziskovalci ter ucitelji (dr. Dusan Stepancic, prof.dr. Albin Stritar, prof. dr. Joze Susin, Marija Kodric, Lojze Briski, prof.dr. Joze Furlan, prof.dr. Marjan Aznik, in drugi). Izraz dosledno uporabljamo raziskovalci in ucitelji pedologije. Bibliografija pedologov je v glavnem razsirjena v okviru biotehniskih strok in zato, zal, premalo znana diplomantom ne-biotehniskih studijev. 322 4 POMEN IN RABA IZRAZOV V DRUGIH JEZIKIH Boden je beseda v nemscini, ki jo uporabljajo tudi kmetije za svoja tla, zemljisca. Z besedo Bodenkunde oznacujejo vedo o tleh, pedologijo. Bodentyp, Bodenprofil, Bodenhorizont, Bodenfunktionen, ... so izrazi, ki jih uporabljajo v strokovnem izrazoslovju. Koren Erde ohranjajo v nekaterih imenih talnih tipov (Braunerde) in Feinerde za delce manjse od 2 mm. Boden je tudi izraz za tla po katerih hodijo, ne glede na material (Holcboden). Ceprav je nekaj razlik. Ko jim na severu Nemcije nekaj pade na tla, uporabijo Erde, na bavarskem in Avstriji pa Boden. Izraz Erde uporabljajo pogovornem jeziku v kontekstu zemlje, prsti; npr. doma za loncnice (Lehman, 2012; Schad, 2013). Tako izraz Erde tudi prevajamo v slovenscino (Debenjak in sod., 2001). V poljscini v strokovnem izrazoslovju kot 'tla'/soil uporabljajo gleba. To velja tudi za talni profil, talni tip, ipd. Ziemia uporabljajo v pogovornem jeziku za rahel in drobljiv talni horizont, za zemljo oz. substrat za loncnice. Ziemia je poljskim kmetom tudi njihovo zemljisce, njihova zemlja (Sabielec, 2013). Slovaki v vedi pôdoznalectvo strogo locijo med strokovnimi izrazi pôda ­ 'tla', pôdny typ, pôdny profil, pôdne funkcie, ... itd. ter pomenom izraza zem za sprstenino oz. strukturno zemljo oz. kot pogovorni izraz za zemljo kot posest in teritorij. Zanimivo je to, da uporabljajo izraz krajina za angleski landscape. Slovaski kmet uporablja oba izraza pôda in zem v enakih pomenih kot pedoloska 'tla' in 'zemlja' (Sobocka, 2012). Ruski strokovni in v znanosti uporabljan izraz je pocva /, medtem ko je zemlya/ siroko uporabljan izraz za zemljisce, posestvo, rusko zemljo kot nacionalni teritorij, ... itd. Zemlya je ime planeta (Stolbovoy, 2012). Hrvatje in Bosanci v strokovnem izrazoslovju dosledno uporabljajo tlo za tla, posebej se v kontekstu tretje dimenzije (torej talni profil). Zemljiste uporabljajo za povrsino, torej zemljisce v dvodimenzionalnem pomenu (Custovi, 2012). Hrvatje imajo hektar zemlje in pripeljejo tovornjak zemlje, Zemlja je planet. Srbi za razliko od svojih sosedov uporabljajo v pedoloskem strokovnem izrazoslovju izraz zemljiste za 'tla' in se v tem locijo od Hrvatov (Basi, 2012). Makedonci v okviru nauke za pocvite uporabljajo pocva za 'tla' medtem ko ima poljuden izraz zemlja enak pomen kot v prej omenjenih juznoslovanskih jezikih (Mukaetov, 2012). Ceprav v pogovornem jeziku Italijani uporabljajo suolo tudi za tla po katerih hodijo in za nacionalni teritorij, je to strokovni izraz v scienca del suolo. Izraz terreno, ki oznacuje zemljisce kot posest, italijanski pedologi za razliko od agronomov ne uporabljajo. V italijanscini torej locijo med strokovnim suolo in terra za zemljo, substrat za loncnice, material s katerim se igrajo otroci in nekaj v kar nas na koncu zakopljejo (Ajmone Marsan, 2012). Terra z veliko zacetnico je planet. Izraz suolo je v slovarju (Slenc in sod., 2006) preveden v 'tla'. Glede na sorodnost z italijanscino je francoscini raba izrazov enaka. Sol uporabljajo v science du sol, ko strokovno govorijo o tleh, profilih talnih tipih, funkcijah tal,... itd. Terre fine je zemlja z delci < 2mm. Terre je v pogovornem jeziku drobljiva strukturna, lahko organska zemlja ali substrat za loncnice. Terre je planet. Francoski kmet uporablja za svojo zemljo oba izraza, sol in terre (Arrouays, 2012). Enako loci spanska ciencia del suelo izraza suelo in tierra. V anglescini uporabljajo besedo soil za tla, zemljo, zemljisce (soil types, soil map...). V ameriski anglescini pogovorno uporabljajo dirt za zemljo, blato, nesnago, umazanijo, prah (Grad in sod., 1995). Starejsa in zelo splosna FAO opredelitev za anglescino namesto besede soil uporablja solum "the part of the earth's crust influenced by climate and vegetation (usually A and B horizons) (FAO, 1954). V najnovejsem ameriskem Glossary of Soil Science Terms je izraz soil opredeljen s kmetijskega vidika kot "i. the unconsolidated mineral or organic material on the immediate surface of the earth that serves as a natural medium for growth for plants." in bolj pedogenetska opredelitev, ki zacenja z"ii. The unconsolidated mineral or organic matter on the surface of the earth that has been subjected to and shows effects of environmental factors of material..." (Soil Science Society of America, 2008). Zanimivo v istem viru ni opredelitev izrazov "fine earth", Earth in earth". Izraz earth prevajamo kot zemlja, fine earth pa kot prst in Earth kot planet Zemlja. V smislu opisovanja lastnosti posameznega horizonta, npr. vzorcenja in analitike tal, anglesko govoreci avtorji uporabljajo izraz fine earth za sprstenino oz. delce < 2 mm. Na podlagi tega kratkega pregleda lahko sklenemo, da v evropskih jezikih prevladuje strokovni izraz 'tla' (sol, suolo, boden, soil, tlo, zemljiste, pocva, pôda, pocva) in ter poljudni oz. pogovorni izraz 'zemlja' (terra, tiera, terre, erde, earth, zem, zemlja, zemlya), ki ima vec pomenov, ki pa se med jeziki prakticno ne razlikujejo. Izraz 'prst' nima svojega analoga in ga pomensko lahko prevajamo v 'zemljo', ne pa v 'tla'. Locenost strokovnih in ljudskih izrazov torej ni lastna samo slovenskemu jeziku. Pomenska razlikovanja v izrazih 'tla' in 'zemlja' so pomembna tudi v drugih evropskih jezikih. 5 IZRAZOSLOVJE V IZOBRAZEVALNEM PROCESU Izraz 'tla' uporabljamo okviru predmeta Pedologija, ki jo poslusajo predvsem studentje biotehniskih studijev. Tako na Oddelku za agronomijo Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani (UL), predavajo predmete Pedologija, Raba in varstvo tal ter Ekopedologija (UL-BF, 2012a); na Oddelku za gozdarstvo predmeta Pedologija z mikrobiologijo tal in Pedologija z osnovami geologije (UL-BF, 2012b), na Oddelku za krajinsko arhitekturo Pedologijo in osnove geologije (UL-BF, 2012c), ter na Oddelku za zootehniko predmet Splosno poljedelstvo s pedologijo (UL-BF, 2012d). Slusatelji na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru poslusajo predmete Pedologija, Raba in varstvo tal in Ekologija tal (FKBV, 2012a; b). Studentje geologije Naravoslovno tehniske fakultete UL poslusajo predmet Pedologija (UL-NTF, 2012), medtem ko v okviru studija arheologije (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta UL) poucujejo predmet Geoarheologija s pedologijo (UL-FF, 2012a). Na Visoki soli za varstvo okolja v Velenju poslusajo predmet Raba in varstvo tal, ki vkljucuje pomemben delez pedoloskih vsebin (VSVO, 2012). Kemijo in biologijo tal poslusajo na Visoki soli za vinogradnistvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici (UNG, 2012). V navedenih studijih na prvostopenjskih in magistrskih bolonjskih studijih uporabljamo izraz 'tla'. Izraz 'prst' so uvedli na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UL in ga poucujejo v okviru predmetov Pedogeografija in biogeografija (UL-FF, 2012b). Podobno velja tudi za Univerzo v Mariboru. V slovenski prostor ga predvsem v okviru osnovnosolskega in srednjesolskega izobrazevanja in predmetov Zemljepis oz. Geografija, sirijo ucitelji - geografi. V slovenskem izobrazevalnem sistemu izraz 'prst' prevladuje na osnovnosolski in srednjesolski ravni v okviru zemljepisa oz. geografije. Na sestih drugih univerzah in visokih solah oz. v okviru devetih razlicnih studijskih usmeritev na dodiplomskem in podiplomskem nivoju slusatelji spoznajo 'tla' najpogosteje ze v zacetku studija. 6 PEDOLOGIJA, PEDOGEOGRAFIJA IN 'SOIL SCIENCE' Pedologija je naravoslovna oz. biotehniska veda, ki proucuje tla. Prvi pravi zacetki poglobljenega raziskovanja tal segajo v konec 19. stoletja. Prvi svetovni pedoloski kongres je potekal aprila 1909 v Budimpesti. Metode raziskovanja lastnosti in procesov v tleh so se razvijale v okviru fizike, kemije, geologije in drugih naravoslovnih ved. Primarni vzroki raziskovanja tal so bile povecane potrebe po hrani in drugi biomasi. Veda je torej tradicionalno umescena na podrocje kmetijstva in gozdarstva. Zato je pedologija temeljni predmet biotehniskih ved oz. life sciences. Hkrati je pedologija temeljna veda o okolju. Pedolosko izrazoslovje se je v vseh jezikih intenzivneje razvijalo sele v prvi polovici dvajsetega stoletja; po 324 I. in predvsem po II. svetovni vojni. Slednje velja tudi za slovensko pedologijo. Razvoj izrazoslovja se ni zakljucen, ne pri nas, ne v svetu. 'Pedogeography' se v primerjavi s 'pedology' in 'soil science' v tujini izjemno redko pojavlja. Opredeljen je kot »veja geografije, ki zajema proucevanje geografske porazdelitve tal« (Unabridged Meriam Webster, 2012). Izraz 'pedogeografija' je nepoznan v sestih splosnih slovarjih, 'pedologija' pa v treh (Macmillan Dictionary, GS Soil Thesaurus, 2012; ISJ ZRC SAZU:, 2012; Longman dictionary, 2012; Merriam-Webster Dictionary, 2012; Oxford Dictionaries, 2012). Zanimiva izjema je slovenski Leksikon geografije in podezelja (Kladnik, 1999), ki samostojnega gesla 'pedologija' ne pozna, kljub temu, da 'pedologijo' v opredelitvah drugih gesel nekajkrat omenja. Kot nadomestek pomensko uporablja 'pedogeografija', kar je v nasprotju tudi s slovenskimi geografi (Ilesic, 1960; Lovrencak, 1994) in pedologi (Susin, 1983; Stritar, 1991). V svetu uporaba imena vede ni v celoti poenotena. 'Pedologija' je ponekod izraz za vejo sirse 'vede o tleh' (soil science). Opredeljena je kot npr. »znanstveno proucevanje tal in njihovih profilov« (Soil Science Society of America, 2008) oz. »se osredotoca na nastanek, morfologijo in klasifikacijo tal kot naravne tvorbe v naravnih krajinah« (Utah State University, 2012). Podobnih primerov opredelitve pedologije kot veje vede o tleh je vec. 'Soil science' je bolj celovito opredeljena kot »znanost o tleh kot naravnem viru na povrsini Zemlje in samo po sebi vkljucuje nastanek, klasifikacijo, kartiranje, fizikalne, kemijske in bioloske lastnosti vkljucno z rodovitnostjo, ter teh lastnosti v povezavi z rabo in ravnanju s tlemi« (Soil Science Society of America, 2008). Pregled opredelitev 'pedology' in 'soil science' pa narekuje zakljucek, da »je pedologija dobesedno veda o tleh« (Soil Science Society of America, 2012), V slovenscini torej ni potrebe po nadomescanju izraza 'pedologija' z 'veda o tleh' in za 'pedologijo' vsebinsko veljajo celovite opredelitve kot je to v primeru SSSA. 7 SKLEPI IN PRIPOROCILA Potrebno je negovati in ohranjati bogastvo slovenskega jezika in uporabljati poljudne izraze 'prst', 'ilovica', 'ilovka', 'glina', 'zemlja,' 'jerina', ... in druge, v njihovem izvornem oz. lokalnem pomenu. Kadar ni strokovnih zadrzkov in gre za sopomenke naj strokovni jezik prevzame ljudska poimenovanja. Izraz 'prst' uporabljajmo za sprstenino oz. za posamezne horizonte, ki so rezultat pedogeneze. Oznacuje preperino primerne strukture (najveckrat gre za sfericne strukturne agregate) in drobljivosti, lahko oz. pogosto z vecjo vsebnostjo organske snovi. Pomen besednih zvez 'zajeti prgisce prsti', 'napolniti lonec s prstjo' je jasen tudi glede lastnosti materiala. 'Prst' lahko oznacuje zemljo omenjenih fizikalnih lastnosti, ki ima hkrati se dobre kemijske lastnosti (kislost, vsebnost hranil). Te se izrazijo v nadpovprecni rodovitnosti in to ustreza pojmovanju ljudske besede 'prst' (vrtna prst, prst za locnice). Izraz 'zemlja' je pomensko enak 'prsti' in je tako v pogovornem jeziku tudi najpogosteje uporabljan. Tako kot pri drugih jezikih izraz ga uporabljamo za ime planeta in predvsem v pomenu za zemljisce z mejami, za zemljo kot lastnino in v teritorialnem pomenu. Izraz 'ilovica' v pogovornem in strokovnem jeziku uporabljamo za teksturno finejsi, v svezem stanju gost in zbit, v susnem trd in zelo tezko drobljiv ter v vlaznem stanju gnetljiv material. Dodatno je v strokovnem jeziku ilovica izraz za teksturni razred, ki po USDA opredelitvi vsebuje med 7 in 27 % gline, med 28 in 50 % melja ter med 22 in manj kot 52 % peska. Pedolosko 'jerovico' zamenjamo z avtohtono krasko 'jerino'. 'Tla' uporabljamo v strokovnih in poljubnih besedilih ter drugje v javni rabi in zakonodaji za a) naravno, antropogenizirano in tudi v celoti antropogeno tridimenzionalno tvorbo na kopenski povrsini; b) za talne tipe kot osnovne enote klasifikacije tal, ter c) v povezavah z rabo zemljisc (raba tal). 'Tla' uporabimo posebej takrat, ko govorimo o naravni ali logicni razvrstitvi horizontov razlicnih kemijsko-fizikalnih lastnostih od povrsine v globino do maticne podlage, ne glede na stadij razvoja tal in ne glede na obseg izvajanja funkcij ali kompleksnih lastnosti talnega profila kot celote (rodovitnost). Izraz 'pedologija' uporabljamo kot sopomenko za 'vedo o tleh' in je tudi ustrezno najsirse opredeljena. Geografska veda 'pedogeografija', je pomensko ozji, saj se v skladu s sodobnimi tujimi in starejsimi opredelitvami slovenskih geografov osredotoca na geografsko-conalno porazdelitev tal na kopnem. Prispevek obravnava sicer kljucne terminoloske zadrege s podrocja pedologije, vendar je podobne primere zaslediti tudi v drugih strokah (geologija). Ustrezna in dosledna uporaba izrazov koristi poljudnemu in strokovnemu jeziku, posebej pomembna pa je za vsebinsko korektne in pomensko nedvoumne prevode evropske zakonodaje. 8 ZAHVALE Sodelavci s Kmetijskega instituta Slovenije, Biotehniske fakultete, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Filozofske fakultete ­ Oddelka za geografijo, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU so pripomogli k nastanku prispevka z v preteklosti izrazenimi mnenji. Mag. T. Prusu, dr. M. Mursec, mag. T. Verniku in J. Susinu se zahvaljujem za pregled prispevka in pripombe. Pri pregledu stanja in primerjavi s tujimi jeziki so s pojasnili izrazov pripomogli dr. D. Arrouays, prof.dr. F. Ajmone Marsan, dr. A. Lehman, prof.dr. P. Strauss, prof.dr. J. Sobocka, prof.dr. F.Basi, prof.dr. H. Custovi, prof.dr. O. Cukaliev, prof. dr. D.Mukaetov, dr. V. Stolbovoy, dr. G. Sabielec in drugi, za kar se jim najlepse zahvaljujem. 9 VIRI Ajmone Marsan F. 2012. Soil terminology: Suolo, Terra (written correspondence). Arrouays D. 2012. Soil terminology: Sol, Terre (written correspondence). Basi F. 2012. Soil terminology: Tlo, Zemljiste, Zemlja (written correspondence). Bremec K. 2011. Vplivi nacina rabe nekaterih bohinjskih planin na vegetacijo in rastlinsko vrstno pestrost. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za agronomijo: 36 str. Custovi H. 2012. Soil terminology: Tlo, Zemlja (written correspondence). Debenjak D., Debenjak B., Debenjak P. 2001. Veliki nemsko-slovenski slovar [Grosses deutschslowenisches Wörterbuch]. Ljubljana, DZS: Drasler V. 2008. Stanje in moznosti razvoja sadjarstva v obcini Hoce - Slovnica. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 39 str. Drofenik U. 2012. Gorsko kolesarstvo v zavarovanih obmocjih na primeru Triglavskega narodnega parka. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 67 str. Evropska komisija [European Commission]. 2006. [COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE COUNCIL AND THE EUROPEAN PARLIAMENT on Thematic Strategy on the Urban Environment ]. 2006,: 61 Evropska komisija [European Commission]. 2011. Casovni vir za Evropo, gospodarno z viri [Roadmap to a Resource Efficient Europe] (COM(2011)571). COM(2011)571, Evropska komisija [European Commission]. 2012. Smernice o najboljsi praksi za omejevanje, blazitev ali nadomestitev pozidave tal [Guidelines on best practice to limit, mitigate or compensate soil sealing] (COM(2012)1010 final/2. SWD(2012)101 final/2,: 61 Fabjan M. 2006. Vpliv spremembe gojitvene oblike na rastni in kakovostni potencial sorte ,,refosk". Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 44 str. FAO. 1954. Multilingual vocabulary of soil science. Revised edition 1960. Rome, Italy, UN FAO: 430 str. FKBV. 2012a. Studijski programi I. stopnje na FKBV. http://www.fk.unimb.si/fkbv/index.php/component/content/article/41/ 1295-studij-1-stopnja (dec 2012) FKBV. 2012b. Studijski programi II. stopnje na FKBV. http://www.fk.unimb.si/fkbv/index.php/component/content/article/41/ 1294-studij-2-stopnja (dec 2012) Grad A., Skerlj R., Vitorovic N. 1995. Veliki angleskoslovenski slovar = English-Slovene dictionary. Ljubljana, DZS: GS Soil Thesaurus. 2012. GS Soil Thesaurus. https://secure.umweltbundesamt.at/soil/en/alphabeti cal_concepts/a.html (jan 2013) Hafner P. 2007. Zgradba in razvoj gozdnih ekotopov v Udin Borstu. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: 76 str. Ilesic S. 1960. Geografija prsti in rastja (skripta za geografe). Ljubljana, Naravoslovna fakulteta v Ljubljani: 145 str. ISJ ZRC SAZU: 2012. Slovar slovenskega knjiznega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (jan 2013) 326 Jaecks Vidic N. 1994. Pedogenesis and soil-age reationships of soils on glacial outwash terraces in the Ljubljana Basin. Doktorska dizertacija [Doctoral thesis ], Boulder, Colorado, USA, Univesity of Colorado; Department of Geological Sciences: 179 str. Jamnik B., Smrekar A., Vrscaj B. 2009. Vrtickarstvo v Ljubljani. Ljubljana, ZRC SAZU: 224 str. Jamsek P. 2009. Opredelitev geogenih parametrov terroir-ja sorte malvazija v Vipavski dolini. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniska fakulteta; Oddelek za geologijo: 102 str. Jenny H. 1941. Factors of Soil Formation, A System of Quantitative Pedology. New York and London, McGraw Hill Book Company: 281 str. Kladnik D. 1999. Leksikon geografije podezelja. Ljubljana, Institut za geografijo: 318 str. Kunsek B. 2011. Mineralna gnojila v ekoloskem kmetijstvu. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 17 str. Lehman A. 2012. Soil terminology: Boden, Erde (written correspondence). Longman dictionary. 2012. Longman English Dictionary Online. http://www.ldoceonline.com/ (jan 2013) Lovrencak F. 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo: 185 str. Macmillan Dictionary. Macmillan Dictionary and Thesaurus. http://www.macmillandictionary.com/ (jan 2013) Merriam-Webster Dictionary. 2012. Merriam-Webster Dictionary. http://www.merriamwebster.com/dictionary/pedogeography (jan 2013) Mukaetov D. 2012. Soil terminology: Pocva, Zemlja (written correspondence). Oxford Dictionaries. 2012. Oxford Dictionaries Online. http://oxforddictionaries.com/ (jan 2013) Repe B. 2009. Prst ali tla. Al prav se pise kasa ali kasha? Polet; Delo, 2009, 1 Ritz J. 1973. Poljoprivredni rjecnik: Englesko hrvatski ili srpski hrvatski ili srpskio engleski. Zagreb, Hrvaska [Croatia], Universitas Studiorum Zagrabensis: 419 str. Sabielec G. 2013. Soil terminology: Gleba, Ziemia (written correspondence). Schad P. 2013. Soil terminology: Boden, Erde (written correspondence). Sobocka J. 2012. Soil terminology: Pôda, Zem (written correspondence). Soil Science Society of America. 2008. Glossary of soil science terms 2008. Madison, Wis., Soil Science Society of America: 88 str. Soil Science Society of America. 2012. S-5 Pedology|. https://www.soils.org/membership/divisions/s05 (jan 2013) Stolbovoy V. 2012. Soil terminology: Pocva, Zemlya (written correspondence). Stritar A. 1991. Pedologija (kompendij). Ljubljana, Bootehniska fakulteta, Agronomski oddelek: 126 str. Susin J. 1983. Gradivo za Pedoloski slovar. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, VTOZD za agronomijo: Slenc S., Kocjancic P., Mulej B., Mikolic T. 2006. Veliki slovensko-italijanski slovar = Grande dizionario sloveno italiano. Ljubljana, DZS: UL-BF. 2012a. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Kmetijstvo - Agronomija / Predmetnik. http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijskiprogrami/1-bolonjska-stopnja-univerzitetnistudiji/kmetijstvo-agronomija/predmetnik/ (dec 2012) UL-BF. 2012b. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Gozdarstvo In Obnovljivi Gozdni Viri / Predmetnik. http://www.bf.unilj.si/dekanat/studijski-programi/1-bolonjskastopnja-univerzitetni-studiji/gozdarstvo-inobnovljivi-gozdni-viri/predmetnik/ (dec 2012) UL-BF. 2012c. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Krajinska Arhitektura / Predmetnik. http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijskiprogrami/1-bolonjska-stopnja-univerzitetnistudiji/krajinska-arhitektura/predmetnik/ (dec 2012) UL-BF. 2012d. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Kmetijstvo - Zootehnika / Predmetnik. http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijskiprogrami/1-bolonjska-stopnja-univerzitetnistudiji/kmetijstvo-zootehnika/predmetnik/#c540 (dec 2012) UL-FF. 2012a. Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete; Novi bolonjski programi. 327 http://arheologija.ff.uni-lj.si/studij/bolonja.html (dec 2012) UL-FF. 2012b. Oddelek za geografijo; 1. stopnja: GEOGRAFIJA. http://geo.ff.uni-lj.si/1-stopnjageografija (dec 2012) UL-NTF. 2012. Naravoslovnotehniska fakulteta; Predmetnik bolonjskega programa OG. http://www.ntf.unilj.si/og/index.php?page=static&item=855 (dec 2012) Unabridged Meriam Webster. 2012. Unabridged Merriam-Webster Dictionary. http://www.merriamwebster.com/dictionary/pedogeography (jan 2013) UNG. 2012. Univerza v Novi Gorici; Studijski program prve stopnje; Vinogradnistvo in vinarstvo. http://www.ung.si/si/studijski-programi/5100/ (dec 2012) Urbancic M., Simoncic P., Prus T., Kutnar L. Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih drustev Slovenije, Gozdarski vestnik in Gozdarski institut Slovenije: 100 str. Utah State University. 2012. Pedology - Plants, Soils, & Climate. http://psc.usu.edu/htm/research/researchgroups/pedology/ (jan 2013) Vovk B. 1955. Gnoj, gnojila in gnojenje [Manure, fertilizers and fertilization]. Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Kmecka knjiga: 62 str. Vovk B. 1959. Stanje travniskih in pasniskih kultur v Sloveniji ter moznost za povecanje njihove proizvodnje. Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo: 3-34 str. Vovk B. 1966. Dolocanje stroncija v tleh Slovenije. Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Biotehniska fakulteta, Institut za tla in prehrano rastlin: VSVO. 2012. Visoka sola za varstvo Predmetnik. http://www.vsvo.si/sub.php?cid=2_19_59 2012) okolja; (dec Zobec I. 1930. Kmetijska kemija. Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani: 157 str. 328 http://www.deepdyve.com/assets/images/DeepDyve-Logo-lg.png Acta Agriculturae Slovenica de Gruyter

A Contribution to the Debate on the Use of the Terms 'Tla' and 'Prst' in Slovenian Colloquial and Professional Terminology

Acta Agriculturae Slovenica , Volume 101 (2) – Sep 1, 2013

Loading next page...
 
/lp/de-gruyter/a-contribution-to-the-debate-on-the-use-of-the-terms-tla-and-prst-in-mDLN0I0KTY
Publisher
de Gruyter
Copyright
Copyright © 2013 by the
ISSN
1581-9175
eISSN
1854-1941
DOI
10.2478/acas-2013-0027
Publisher site
See Article on Publisher Site

Abstract

A CONTRIBUTION TO THE DEBATE ON THE USE OF THE TERMS 'TLA' AND 'PRST' IN SLOVENIAN COLLOQUIAL AND PROFESSIONAL TERMINOLOGY Correct and rich professional and scientific terminology is an important contribution to the development and richness of the national languages. Within the scientific and professional terminology we can often find incorrect, missed or misinterpreted use of professional terms. In general, such `diversity' of terms does not contribute to the quality and the development of the professional terminology. On the contrary, it demonstrates the lack of precision in scientific terminology, presence of definitions without scientific background and/or overlooked original etymology of individual terms. We are witnessing the attempts of replacement of terms and changes in professional terminology without scientifically sound arguments. Moreover, even at the university level the inappropriate use of technical / professional terms can be detected. An example of such embarrassments in Slovenian language is the use of the words' tla' and 'prst' in professional language. Terminological dispute can be considered as peripheral theme, even unnecessary, however it has a much broader and more important dimension. Namely, confusion in the technical language is also appearing in translations of the European legislation. The Slovenian versions of some EU legal documents are semantically ambiguous and inadequate and, thus do not reflect the correct meaning of source texts due to missed translations. The latter can evolve in a problem and has to be adjusted. The paper presents the soil science terminological inconsistencies, explains and arguments the reasons for use of selected basic soil science terms in Slovenian language. Additionally, it recalls the etymology of the popular terms `prst' and `zemlja', compares the situation in number of European languages and, most importantly, suggests the appropriate use of terms in professional/scientific language, in education and for translation purposes. Key words: soil, fine earth, earth, terra rossa, loam, pedology Doc.dr., Kmetijski institut Slovenije, Hacquetova 17, SI1000 Ljubljana; Borut.Vrscaj@kis.si str. 317 - 328 1 UVOD V medijih lahko obcasno zasledimo polemike o potrebnosti in nujnosti izobrazevanja na univerzah tudi v tujem jeziku. Poleg ostalega, pomembnega a nebistvenega za ta prispevek, so avtorji zapisali sicer redko izrazeno mnenje, da je slovensko strokovno izrazoslovje pomembno in da ga je potrebno vzdrzevati in razvijati. Drzi, strokovnjaki in ucitelji morajo skrbeti za dobro, natancno, pestro in bogato izrazoslovje, tako poljudno kot strokovno in na ta nacin prispevati k razvoju in pestrosti materinega jezika. Vendar se pri rabi strokovnih izrazov neredko soocamo s problemi, ko v strokovnem izrazoslovju obstajajo razlicne interpretacije in pestrost izrazov. To praviloma ne prispeva k bogastvu strokovnega jezika; prej kaze na premalo skrbno izrazoslovje, na etimolosko pomanjkljive oz. strokovno neustrezne opredelitve in/ali spregledan izvorni pomen posameznih izrazov. Primer takih zadreg je raba besed 'tla' in'prst', sicer osnovnih izrazov v pedologiji. Izraza izvirata iz dveh razlicnih »sol«. Natancneje, gre za geografsko 'prst' in pedoloska 'tla' (Repe, 2009). 'Prst' je v uporabi v okviru pedogeografije in posledicno celotne geografije (Lovrencak, 1994). Izraz 'tla' uporablja maticna pedologija oz. biotehnika, povzele so jo druge vede, drzavna uprava in zakonodaja. Kljub temu prihaja v zadnjih letih do poizkusov spreminjanja izrazov v pedoloskih avtorskih besedilih in predlogov zamenjave izraza 'tla' z izrazom 'prst'. Vcasih smo prica slabim kompromisom (Jamnik in sod., 2009), ki v resnici vnasajo zmedo v strokovni in pogovorni jezik. Ravno tako pri poimenovanju vede 'pedologija' prihaja do nadomescanja s 'pedogeografijo' (Kladnik, 1999). Raba besede 'prst' se sirse pojavlja v medijih, posameznih publikacijah in pogosto napacno v delih diplomantov Biotehniske fakultete (Fabjan, 2006; Hafner, 2007; Drasler, 2008; Jamsek, 2009; Bremec, 2011; Kunsek, 2011; Drofenik, 2012). Problem bi lahko uvrstili med nesmiselne terminoloske razprave, vendar se v zadnjih letih neustrezna raba besed 'prst' pojavlja tudi v prevodih evropske zakonodaje. Tako slovenske verzije nekaterih dokumentov mestoma ne odrazajo pravega pomena izvornih besedil (Evropska komisija [European Commission], 2006, 318 2011, 2012), kar pa terminoloski problem. presega akademski Menim, da neustrezna raba izrazov krni strokovno izrazoslovje, vnasa zmedo v zakonodajno izrazoslovje in siromasi pogovorni jezik. Namen besedila ni uvajanje novitet pac pa prispevati k urejanju terminoloskih nedoslednosti na podlagi izvornih razlogov, predvsem na podlagi zgradbe in geneze tal. Zeli (ponovno) predstaviti in utemeljiti strokovne razloge za rabo izraza 'tla'; osvetliti ljudski pomen 'prsti' in 'zemlje' in nekaterih drugih izrazov; predstaviti primerjavo v drugih jezikih. Predvsem pa zeli besedilo nakazati ustrezno in nedvoumno rabo izrazov v strokovnih besedilih in zakonodaji. 1.1 Tla, veda o tleh Tla so tvorba na povrsini zemlje z logicno zgradbo, ki se razvija in spreminja v prostoru in casu. Sestavljena so iz horizontov (gradnikov) zelo razlicnih kemijskih in fizikalnih lastnosti ter pojavnih oblik. Prisotnost in lastnosti posameznih horizontov (globina pojavljanja, barva, struktura, tekstura, kislost, vsebnost organske snovi in hranil...) in njihova razporeditev v profilu, dolocajo skupne lastnosti tal (skupna globina, rodovitnost, erodibilnost, propustnost, ...). Glede na lastnosti horizontov, zgradbo, skupne lastnosti in lego v profilu izkazujejo tla razlicno kakovost za posamezne vrste rabe ter s tem razlicno primarno primernost, uporabnost oz. namembnost. Med mnogimi lastnostmi, ki jih tla v svojem razvoju pridobijo (in tudi izgubijo), smo v kmetijstvu in biotehniki izpostavljali predvsem rodovitnost temeljno in za obstoj zivljenja v kopenskih ekosistemih najpomembnejso lastnost. Zato pridelava hrane/biomase ze dolgo velja za primarno funkcijo tal. V zadnjem casu postajajo (enako ali bolj?) pomembne kljucne ekosistemske oz. okoljske funkcije tal in storitve (npr. nevtralizacija in imobilizacija skodljivih snovi, filtriranje voda, ponor/vir atmosferskega ogljika, krozenje biogeogenih prvin - hranil, uravnavanje pretoka energije in krozenje snovi,... itd.). Intenzivnejse raziskovanje vloge tal v kopenskih ekosistemih, vpliv na habitate, sposobnosti izvajanja okoljskih funkcij in storitev tal..., je v veliki meri posledica degradacije okolja v preteklih desetletjih in hkrati povecanih potreb po hrani ob zmanjsevanju obsega kakovostnih kmetijskih povrsin. 'Tla' so torej naravno telo v vseh svojih razvojnih stopnjah, ki poleg prvotne nosilne funkcije skozi pedogenezo pridobijo in izgubijo mnoge druge lastnosti, med katerimi je rodovitnost pomembnejsa. 2 ETIMOLOGIJA IZRAZOV 2.1 Izraz 'prst' Izraz 'prst' v slovenskem jeziku oznacuje rahlo, drobljivo, lahko tudi sipko zemljino, ki je najveckrat dobro humozna in predvsem dobro rodovitna. 'Prst' je ljudski izraz, ki opredeljuje predvsem zemljino zgornjega oz. zgornjih horizontov ali zgornje obdelovalne plasti tal; ta je najveckrat strukturna, zalozena s hranili, rodovitna, oz. najveckrat v rabi kot prst. 'Prst' uporabljamo tudi za mineralne a rahle in ustrezno strukturne kambicne Bv horizonte in za bogat substrat antropogenega nastanka kot je npr. prst za loncnice. Z ljudskim izrazom 'gozdna prst' najveckrat oznacujemo tanek in zelo organski A ali Ah horizont ali celo Oh horizont, ki so znacilni za tla gozdov. Tega svetujejo kot dodatek vrtnarski zemlji za izboljsanje rasti (Urbancic in sod.,). V ljudskem pojmovanju 'prst' ne uporabljamo za drugo vrsto talnih horizontov, ki so znacilni gradniki profilov nekaterih vrst tal. Kot nazoren primer lahko izpostavimo mocno ilovnat ali glinast, gost, zbit ter nepropusten Bg horizont, ki bistveno vpliva na skupne lastnosti in v temeljih doloca talni tip psevdoglej. Isto velja npr. za Bt horizont v spranih pokarbonatnih tleh. Ljudsko poimenovanje horizontov s taksnimi lastnostmi je ilovka. Ravno tako 'prst' ne uporabljamo za druge horizonte v talnem profilu, ki niso rahli, strukturni, drobljivi..., so npr. prevec skeletni (B/C in C horizont) ali za maticno podlago (C, R horizonta), ter za horizonte bolj ali manj nasicene z vodo (Go, Gr) v hidromorfnih tleh. Ljudskemu pojmovanju so sledili tudi prvi pedologi in strokovnjaki s kmetijskega podrocja, ki so postavljali temelje pedoloskemu izrazoslovju v Sloveniji. Tako prof. Vovk dosledno uporablja izraz tla in zemlja (npr. »...ni v vsakih tleh enako hrane...«; »v vsaki zemlji so navadno vse rudninske snovi...«) (Vovk, 1955, 1959, 1966). Prof. Susin v svojem Pedoloskem terminoloskem slovarju (1983) opredeli izraz 'prst' kot »s humusom bogata tla, drug izraz za tla« in v oklepaju doda »v pedologiji se ta izraz ne uporablja«. Prof. Adamic v Kmetijskem tehniskem slovarju opredeli izraz 'prst' kot "zgornja, rodovitna plast zemlje" in izraz primerja z izrazi "humus, apnena prst, kisla prst, barska prst, crna prst, humusna prst in kisla prst" (Ritz, 1973). Izpeljani izrazi se tako nanasajo na neko specificno ali bolj izrazeno lastnost posameznega horizonta, vendar za vse te izpeljanke velja, da gre za koherentno in strukturno zemljo. Geografsko izobrazeni razumejo izpeljanke predvsem v smislu celotnega talnega profila (kisla prst, barska prst,) medtem ko so ti izrazi za pedologe presplosni, dvoumni oz slabo opredeljeni. V sodobnem pogovornem jeziku in brez izjeme med narecji, je 'prst' zelo redko uporabljena beseda; uporabljajo jo predvsem mlajsi ljudje in to takrat, ko zelijo svojim besedam dati nekaj vec solskega ozadja. Ljudje pa govorimo predvsem o zemlji. 'zakopal je v zemljo...',. V preteklosti sicer pogosteje uporabljana 'prst' v dandanasnji pogovornem jeziku zveni arhaicno. V pedologiji v skladu z izvorno rabo izraza uporabljamo izpeljanke korena 'prst' za opisovanje in locevanje organskih in mineralnih horizontov. Npr. 'prhnina', 'prhninasta sprstenina' in 'sprstenina' so izrazi za opisovanje razvitosti in organomineralnega kompleksa posameznega horizonta v talnem profilu. Tako na podlagi vsebnost, oblike organske snovi in razvitosti organsko-mineralnega kompleksa A horizonta locujemo sprsteninasto rendzino (A horizont je sprstenina z dobro razvitim organo-mineralnim kompleksom) in prhninasto rendzino (A horizont vsebuje pretezno slabo razgrajeno organsko snov, organomineralni kompleks ni razvit). S pedogenetskega stalisca se je tezko strinjati s poimenovanji izvedenimi iz besede 'prst'. Kot znacilen primer je mozno izpostaviti neskladnost ljudskega pojmovanja in izrazov, ki izhajajo iz uvedbe besede 'prst' v slovensko klasifikacijo tal. Tako je bil s strani geografov npr. uveden izraz »litosolna prst«. Ta oznacuje talni tip z golim R ali C horizontom lahko mestoma prekrit s tankim in slabo ali celo nerazvitim A horizontom v zacetni stopnji razvoja. Gre za talni tip kamnisca oz. litosola. Izraz 'prst' ne oznacuje tal kot celovito naravno tvorbo z zaporedjem zelo razlicnih horizontov oz. plasti od povrsine do maticne podlage. 2.2 Zemlja Zemlja je izraz v najsirsi rabi. Poleg planeta v pogovornem jeziku predstavlja mineralnoorgansko preperino v kateri lahko uspevajo rastline, zemljisce. Izraz 'zemlja' so v pravem pomenu tal v strokovni literaturi uporabljali v predvsem prvi polovici 20. stoletja. V knjigi Kmetijska kemija ing. agr. Iva Zobca (1930) v poglavju 'Zemlja' razlozi osnove vede o 'zemlji'. V uvodu »Kaj je zemlja?« razlozi: »Zemljo ali prst imenujemo zgornjo plast Zemlje, ki daje rastlinstvu hrano in bivalisce...«. V odstavku »Kako se tvori prst?« nadaljuje z »Voda, mraz in toplota neprestano drobijo kamenje v grusc pesek, prod, grez in blato...«. V poglavju »Vrste zemlje«, ko obravnava teksturne lastnosti, govori o »pesceni zemlji«, »glinasti zemlji«, »humozni zemlji«. Besedo 'prst' poveze samo z izrazom ilovnata zemlja, ki jo opredeli kot zmes priblizno 40 % gline in 60 % peska, je "rodovitna prst in je primerna za vse kulturne rastline. Najrodovitnejsa prst sploh je ilovnata prst s humusom in apnom«. V poglavju »Lastnosti zemlje« obravnava osnovne fizikalne lastnosti tal kot so kapilarnost, vodna kapaciteta, absorpcija, ... itd. Pri tem uporablja besedo zemlja v zvezah kot so »lastnosti zemlje«, »kakovost zemlje zavisi od njene strukture«. Besedo 'prst' v nadaljevanju knjige prakticno ne uporablja vec, temvec dosledno uporablja izraz 'zemlja'. V besedilu se kot zamenjava za izraz 'zemlja' pojavlja tudi izraz 'tla' npr. »bakterije najbolje uspevajo na toplih tleh, slabo pa v kisli, tezki zemlji'. Menim, da avtor v uvodni definiciji uporabi izraz 'prst', da tematiko pribliza bralcu. 'Prst' v nadaljevanju nekajkrat uporabi v povezavi s strukturno, koherentno, humozno in rodovitno sprstenino. Besedo 'zemlja' Zobec dosledno uporablja kot strokoven izraz v povezavi s posameznimi z morfoloskimi lastnostmi, pri razlikovanju vrst tal ter v povezavi s kemijskimi in 320 fizikalnimi procesi v tleh kot so »denitrifikacija«, »kemijska adsorpcija«, »predstavniki anorganskih koloidov v zemlji«, »vodne kapacitete zemlje« do »gnojenja zemlje«. Ing. Zobec uporablja izraz 'zemlja' tako, kot sedaj pedologi uporabljamo besedo 'tla'. Izraz 'zemlja' uporabljamo se sedaj v nekaterih agrokemicnih laboratorijih kot matriks ­ talne vzorce, pogosto za rastne substrate ­ mesanice mineralne in organske komponente z dodatki (hranila, umetne snovi, ki povecajo kapaciteto za vodo, mineralne in organske snovi, ki povecajo sposobnost vezave hranil ali strukturnost in drugo, kar poveca rodovitnost). 2.3 Ilovka, ilovica, jerina, jerovica 'Ilovica' oz. ponekod pogovorno 'ilovka' je v pogovornem jeziku mocno in povsod prisoten izraz. Slovenci ga pomensko in brez izjeme med narecji uporabljamo za tezko drobljivo, gosto, ilovnato ali glinasto zemljo, v suhem stanju trdo in zbito ter v mokrem gnetljivo ali celo mazavo mineralno preperino. Strokovni izraz 'ilovica' uporabljamo za poimenovanje teksturnega razreda in finejsega materiala, ki ga glede na teksturno sestavo uvrscamo v tla s priblizno enakim delezem peska, melja in gline. Ob povecanem delezu gline ali melja postanejo tezje (meljasto glinasta ilovica, meljasta ilovica), oz. ob povecanem delezu peska lazje teksture (pesceno meljasta ilovica). Tezje ilovice so goste in lahko tudi zbite; v susnih razmerah trde in najveckrat prakticno nedrobljive. V vlaznem stanju so bolj ali manj plasticne in celo gnetljive ter v mokrem stanju mazave. Ilovnat je tudi Brz horizont, ki je diagnosticni gradnik skupine pokarbonatnih tal. Izraz oznacuje tudi druge z vodo premescene in odlozene rezultate pedogenetskih procesov, ki so osnovni gradniki tipov tal, ki so zastopani v pedosekvenci na glinah in ilovicah. 'Jerina' je avtohton izraz slovenskega Krasa, ki oznacuje izrazito rdece obarvana tla in/ali izrazito rdece obarvan Brz horizont, ki pa za razliko od drugih rdecih tal (Terra rossa) vsebuje veliko kremenovega skeleta. Ta posebnost botruje nekaterim nacionalnim atributom kot je vino teran, ki je zaradi tega zasciteno tudi v evropskem pravnem redu. 'Jerovica' je sinonim, ki ga je uporabljala slovenska pedoloska literatura, a ga Krasevci zvracajo; poznajo 'jerino'. 2.4 Izraz 'tla' V prvi cetrtini dvajsetega stoletja v pedologiji v celoti prevladalo spoznanje, da tla nastajajo in se razvijajo v skladu z delovanjem pedogenetskih dejavnikov. To je v svojem za razvoj stroke pomembnem delu ustrezno predstavil Hans Jenny (1941). Med procesom pedogeneze se razvijajo in spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti, ki so, gledano dosledno, vecinoma prisotne v vseh fazah razvoja tal, pa ceprav v minimalnem, lahko komaj zaznavnem obsegu. Predstavimo to na primeru skupne in kompleksne lastnosti tal, t.j. rodovitnosti. Gola povrsina kamnine je v tehnicnem smislu ravno tako rodovitna. Lisaju nudi oporo in hranila ter s tem omogoca njegov razvoj in obstoj. Tla kljub svoji plitvosti in inicialnem razvojnem stadiju opravljajo poleg funkcije nosilnosti tudi se funkcijo preskrbe lisaja, predvsemalge(cepljivkes hranili ­ torej rodovitnosti. Glive v tej fazi z izlocki raztapljajo resetke mineralov in tako fotobiont (algo/cepljivko) v simbiozi preskrbujejo s hranili. Z razvojem lisaja poteka proces bioloskega preperevanja in pedogeneze - spreminjanja kamnine v sprstenino. Sam lisaj, ko odmre, funkcionira kot plitva humusno akumulativna tla vendar na mikro ravni. Plast lisaja, ki je sicer globoka do nekaj milimetrov, bi lahko oznacili z (A) horizontom, ki lezi neposredno na R horizontu; gre torej za A-R profil tal, ki je analogen npr. prhninasti rendzini). Seveda tak strokovno-tehnicni pogled ni v skladu s poljudno prepoznano rodovitnostjo kot jo premorejo tla s kambicnim B horizontom. Rodovitnost talnega profila je v opisanem primeru marginalna, za ne-pedologa nepoznana, nepomembna in v praksi neobstojeca. Strogo znanstveno so utemeljitve izrazov na podlagi rodovitnosti na sploh problematicne. Ali so npr. tla districnih psevdoglejev nizinskih gozdov rodovitna? Bliznji kmet bi rekel, da te 'slabe zemlje' ne obdeluje, ker je nerodovitna. Na takih tleh raste rdeci bor, dob in pravi kostanj. Za rast gozda so tla rodovitna, ne pa dovolj za psenico, krompir, koruzo. Oz. na ravni posamezne rastline: najboljse njive na evtricnih rjavih tleh (strukturna sprstenina, bogata s hranili in kalcijem, ...) so manj rodovitna za borovnico. V kolikor jo sadimo, bo v letu, dveh propadla. Podobno velja za druge talne lastnosti, funkcije in storitve tal. Tako npr. tudi grusc melisc filtrira grobe delce padavin ali nevtralizira (se posebej apnen) kisle padavine oz. nekatera onesnazila v njih. Skozi pedogenezo se tla razvijajo, horizonti nastajajo, se diferencirajo in poglabljajo. Do dolocene razvojne stopnje (recimo temu srednja leta) tla pridobivajo na rodovitnosti. S staranjem, in ceprav s poglabljanjem, pa tla sicer izgubljajo rodovitnost, a ohranjajo in celo pridobivajo nekatere druge funkcije (npr. filtrirne sposobnosti ali sposobnost zadrzevanja vode). Vzemimo na primer serijo tal, ki se razvije na pretezno apnenem produ in pesku. V fazi plitve rendzine (A-C profil) so tla predvsem zaradi plitvosti in skeletnosti slabo rodovitna. Njihova rodovitnost se povecuje z nastankom in poglabljanjem Bv horizonta (evtricna rjava tla na produ in pesku A-Bv-C profila) in se z nadaljnjim staranjem pricne zmanjsevati (sprana tla na apnenem konglomeratu A-E-Bt-C/R profila) do faze zelo starih spranih in mocno glinastih districnih rjavih tal (npr. A-E-Bt1-Bt2-... - Bt9 profila). Taka tla izjemne starosti, tja do 1,5 milijona let, imamo v Sloveniji na starih terasah prodnega zasipa Zgornje Savske doline (Jaecks Vidic, 1994). Zaradi doslednosti je potrebno ugotoviti, da tla niso samo naravno telo. Obstajajo tudi antropogena tla, ki nastajajo pod mocnim vplivom posegov cloveka in tehnogena tla, ki so substrat umetnega nastanka (mesanja, dodajanja, kompostiranja, obdelave, ...). Tako antropogena kot tehnogena tla so lahko zelo rodovitna, torej imajo svoje 'osnovne' lastnosti in izvajajo funkcije in storitve. Ravno tako je lahko umetnega izvora maticna podlaga iz katere tal nastajajo. Beton je mesanica mineralov in tako kot naravne kamnine izpostavljen vsem trem nacinom preperevanja - fizikalnem, kemicnem in bioloskem. Cez skromnih 30-40.000 let se bodo v primernih razmerah razvila npr. 'evtricna rjava tla na betonu' (ugotovitev je glede na izgubo tal zaradi pozidave sicer optimisticna, a le v kolikor zanemarimo, da potreben cas krepko presega dobo nase civilizacije). In spet obratno, ko se duripan (trda naravna tvorba v tleh) zaradi erozije pojavi na povrsini tal, ima podobne lastnosti kot beton in bo podobno prepereval. Za obravnavano tematiko prispevka je pomembno, da se tla v svojem razvoju spreminjajo in vsebujejo tako po kemijskih kot fizikalnih lastnostih zelo razlicne horizonte, ki smo jim v jezikih poiskali ustrezne izraze. Med stanjem tal v fazi gole kamnite povrsine z lisajem in evtricnimi rjavimi tlemi so desettisocletja, med njimi in globokimi spranimi tlemi pa milijon let in vec postopnega razvoja in spreminjanja kamnine. S tega vidika je argumentacija 'kamen' nerodovitno t.j. 'tla' po katerih hodimo in 'rodovitno' 'prst', neustrezna, nedosledna in vsebinsko pomanjkljiva. Glede na rahlo in strukturno zemljo oz. 'prst', ki je rezultat pedogeneze, je izraz 'tla' mnogo sirsi. Tla zajemajo tako 'gozdno prst' (Oh, Ah, A horizont), sprstenino (i.e. E, Bv) kot 'ilovko' (e.g. spodnji Bt , tezji Brz horizonti); vse tako po fizikalnih kot po kemijskih lastnostih zelo razlicne tvorbe. Ce sklenemo: 'tla' je vsebinsko sirsi in strokoven izraz za tisto po cemer tudi hodimo, a se pod nasimi nogami razvija in spreminja, pridobiva in izgublja mnoge fizikalne in kemijske lastnosti. Tla izvajajo mnoge funkcije in storitve v vseh fazah svojega razvoja pri cemer so pomembne razlike predvsem v obsegu in intenzivnosti procesov. Rodovitnost je sicer najbolj prepoznana, a le ena izmed mnogih pomembnih lastnosti, ki zagotavljajo delovanje kopenskih ekosistemov. 3 RABA IZRAZOV 'PRST' IN 'TLA' V STROKI Izraz 'tla' zajema vse plasti / horizonte od povrsine do podtalja/maticne podlage. Lastnosti tal so funkcija (in ne sestevek) lastnosti posameznih horizontov. Posamezni horizonti in njihove lastnosti opredeljujejo talni tip - so diagnosticni. Spranih tal ni brez E horizonta, pokarbonatnih ne brez Brz horizonta in hidromorfnih ne brez G horizontov. Susin v Kmetijskem tehniskem slovarju - Nauk o tleh (Susin, 1983), tako kot Jenny, izcrpneje opredeli tla in ga poveze s pedogenetskimi dejavniki. Ta tla pravi, da so "prirodna tvorba na povrsini zemeljske skorje, ki je nastala in se razvijala pod vplivom tlotvornih dejavnikov: maticne podlage, klime, organizmov, reliefa in casa; fizikalne in kemicne, bioloske in morfoloske lastnosti se razlikujejo od maticne podlage, iz katere so nastala tla; prirodno okolje za rast rastlin neposredno na povrsini zemeljske skorje". V nadaljevanju opredeli devetinstirideset besednih zvez, ki se nanasajo na tla; zacne z "aconalna tla" in zakljuci z "zrela tla". Adamic je v Kmetijskem tehniskem slovarju sadjarstvo (Ritz, 1973) precej obsiren a nedolocen pri opredelitvi izraza tla. So "zemeljska povrsina kot podlaga, trda plast pod zemeljsko povrsino in vrhnji del plasti, ki omogoca rast rastlin", ter v nadaljevanju primerja s "prst, zemlja: propustna tla, apnena tla, prhka tla, lapornata tla, rodovitna tla, gozdna tla, kraska tla, tezka tla". V ucbeniku Geografija prsti in rastja, skripta za geografe profesorja Svetozarja Ilesica (1960), se izraza tla in prst izmenjujeta. Prvi stavek uvoda avtor pricne z »Geografija tal ali prsti je eno najvaznejsih poglavij prirodne geografije.« in nato uporablja »Opredelitev prsti ali tal«, »Pojem prsti ali tal«, »Osnovni pojmi iz kemije tal«, »Dovajanje in premescanje mineralnih elementov v tleh«, »Organske snovi v prsti« (torej gornji horizonti tal), »Osnovni pojmi iz fizike tal«, »tekstura tal«, Voda in zrak v tleh«,«Barve prsti«, »Tipi prsti«, itd. Poznejsi avtorji geografi poskusajo izraz 'prst' bolj dosledno uporabljati vendar ponovno selektivno. V istih besedilih govorijo o prsti in nato o rabi tal oz. o propustnosti tal in podtalnici. Izraz 'tla' so uporabljali oz. se uporabljajo slovenski pedologi. Ze med svetovnima vojnama je bil to prof. dr. Bogdan Vovk (starosta slovenske pedologije in prvi slovenski pedolog z doktorskim nazivom), njegovi sodobniki in poznejsi raziskovalci ter ucitelji (dr. Dusan Stepancic, prof.dr. Albin Stritar, prof. dr. Joze Susin, Marija Kodric, Lojze Briski, prof.dr. Joze Furlan, prof.dr. Marjan Aznik, in drugi). Izraz dosledno uporabljamo raziskovalci in ucitelji pedologije. Bibliografija pedologov je v glavnem razsirjena v okviru biotehniskih strok in zato, zal, premalo znana diplomantom ne-biotehniskih studijev. 322 4 POMEN IN RABA IZRAZOV V DRUGIH JEZIKIH Boden je beseda v nemscini, ki jo uporabljajo tudi kmetije za svoja tla, zemljisca. Z besedo Bodenkunde oznacujejo vedo o tleh, pedologijo. Bodentyp, Bodenprofil, Bodenhorizont, Bodenfunktionen, ... so izrazi, ki jih uporabljajo v strokovnem izrazoslovju. Koren Erde ohranjajo v nekaterih imenih talnih tipov (Braunerde) in Feinerde za delce manjse od 2 mm. Boden je tudi izraz za tla po katerih hodijo, ne glede na material (Holcboden). Ceprav je nekaj razlik. Ko jim na severu Nemcije nekaj pade na tla, uporabijo Erde, na bavarskem in Avstriji pa Boden. Izraz Erde uporabljajo pogovornem jeziku v kontekstu zemlje, prsti; npr. doma za loncnice (Lehman, 2012; Schad, 2013). Tako izraz Erde tudi prevajamo v slovenscino (Debenjak in sod., 2001). V poljscini v strokovnem izrazoslovju kot 'tla'/soil uporabljajo gleba. To velja tudi za talni profil, talni tip, ipd. Ziemia uporabljajo v pogovornem jeziku za rahel in drobljiv talni horizont, za zemljo oz. substrat za loncnice. Ziemia je poljskim kmetom tudi njihovo zemljisce, njihova zemlja (Sabielec, 2013). Slovaki v vedi pôdoznalectvo strogo locijo med strokovnimi izrazi pôda ­ 'tla', pôdny typ, pôdny profil, pôdne funkcie, ... itd. ter pomenom izraza zem za sprstenino oz. strukturno zemljo oz. kot pogovorni izraz za zemljo kot posest in teritorij. Zanimivo je to, da uporabljajo izraz krajina za angleski landscape. Slovaski kmet uporablja oba izraza pôda in zem v enakih pomenih kot pedoloska 'tla' in 'zemlja' (Sobocka, 2012). Ruski strokovni in v znanosti uporabljan izraz je pocva /, medtem ko je zemlya/ siroko uporabljan izraz za zemljisce, posestvo, rusko zemljo kot nacionalni teritorij, ... itd. Zemlya je ime planeta (Stolbovoy, 2012). Hrvatje in Bosanci v strokovnem izrazoslovju dosledno uporabljajo tlo za tla, posebej se v kontekstu tretje dimenzije (torej talni profil). Zemljiste uporabljajo za povrsino, torej zemljisce v dvodimenzionalnem pomenu (Custovi, 2012). Hrvatje imajo hektar zemlje in pripeljejo tovornjak zemlje, Zemlja je planet. Srbi za razliko od svojih sosedov uporabljajo v pedoloskem strokovnem izrazoslovju izraz zemljiste za 'tla' in se v tem locijo od Hrvatov (Basi, 2012). Makedonci v okviru nauke za pocvite uporabljajo pocva za 'tla' medtem ko ima poljuden izraz zemlja enak pomen kot v prej omenjenih juznoslovanskih jezikih (Mukaetov, 2012). Ceprav v pogovornem jeziku Italijani uporabljajo suolo tudi za tla po katerih hodijo in za nacionalni teritorij, je to strokovni izraz v scienca del suolo. Izraz terreno, ki oznacuje zemljisce kot posest, italijanski pedologi za razliko od agronomov ne uporabljajo. V italijanscini torej locijo med strokovnim suolo in terra za zemljo, substrat za loncnice, material s katerim se igrajo otroci in nekaj v kar nas na koncu zakopljejo (Ajmone Marsan, 2012). Terra z veliko zacetnico je planet. Izraz suolo je v slovarju (Slenc in sod., 2006) preveden v 'tla'. Glede na sorodnost z italijanscino je francoscini raba izrazov enaka. Sol uporabljajo v science du sol, ko strokovno govorijo o tleh, profilih talnih tipih, funkcijah tal,... itd. Terre fine je zemlja z delci < 2mm. Terre je v pogovornem jeziku drobljiva strukturna, lahko organska zemlja ali substrat za loncnice. Terre je planet. Francoski kmet uporablja za svojo zemljo oba izraza, sol in terre (Arrouays, 2012). Enako loci spanska ciencia del suelo izraza suelo in tierra. V anglescini uporabljajo besedo soil za tla, zemljo, zemljisce (soil types, soil map...). V ameriski anglescini pogovorno uporabljajo dirt za zemljo, blato, nesnago, umazanijo, prah (Grad in sod., 1995). Starejsa in zelo splosna FAO opredelitev za anglescino namesto besede soil uporablja solum "the part of the earth's crust influenced by climate and vegetation (usually A and B horizons) (FAO, 1954). V najnovejsem ameriskem Glossary of Soil Science Terms je izraz soil opredeljen s kmetijskega vidika kot "i. the unconsolidated mineral or organic material on the immediate surface of the earth that serves as a natural medium for growth for plants." in bolj pedogenetska opredelitev, ki zacenja z"ii. The unconsolidated mineral or organic matter on the surface of the earth that has been subjected to and shows effects of environmental factors of material..." (Soil Science Society of America, 2008). Zanimivo v istem viru ni opredelitev izrazov "fine earth", Earth in earth". Izraz earth prevajamo kot zemlja, fine earth pa kot prst in Earth kot planet Zemlja. V smislu opisovanja lastnosti posameznega horizonta, npr. vzorcenja in analitike tal, anglesko govoreci avtorji uporabljajo izraz fine earth za sprstenino oz. delce < 2 mm. Na podlagi tega kratkega pregleda lahko sklenemo, da v evropskih jezikih prevladuje strokovni izraz 'tla' (sol, suolo, boden, soil, tlo, zemljiste, pocva, pôda, pocva) in ter poljudni oz. pogovorni izraz 'zemlja' (terra, tiera, terre, erde, earth, zem, zemlja, zemlya), ki ima vec pomenov, ki pa se med jeziki prakticno ne razlikujejo. Izraz 'prst' nima svojega analoga in ga pomensko lahko prevajamo v 'zemljo', ne pa v 'tla'. Locenost strokovnih in ljudskih izrazov torej ni lastna samo slovenskemu jeziku. Pomenska razlikovanja v izrazih 'tla' in 'zemlja' so pomembna tudi v drugih evropskih jezikih. 5 IZRAZOSLOVJE V IZOBRAZEVALNEM PROCESU Izraz 'tla' uporabljamo okviru predmeta Pedologija, ki jo poslusajo predvsem studentje biotehniskih studijev. Tako na Oddelku za agronomijo Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani (UL), predavajo predmete Pedologija, Raba in varstvo tal ter Ekopedologija (UL-BF, 2012a); na Oddelku za gozdarstvo predmeta Pedologija z mikrobiologijo tal in Pedologija z osnovami geologije (UL-BF, 2012b), na Oddelku za krajinsko arhitekturo Pedologijo in osnove geologije (UL-BF, 2012c), ter na Oddelku za zootehniko predmet Splosno poljedelstvo s pedologijo (UL-BF, 2012d). Slusatelji na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru poslusajo predmete Pedologija, Raba in varstvo tal in Ekologija tal (FKBV, 2012a; b). Studentje geologije Naravoslovno tehniske fakultete UL poslusajo predmet Pedologija (UL-NTF, 2012), medtem ko v okviru studija arheologije (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta UL) poucujejo predmet Geoarheologija s pedologijo (UL-FF, 2012a). Na Visoki soli za varstvo okolja v Velenju poslusajo predmet Raba in varstvo tal, ki vkljucuje pomemben delez pedoloskih vsebin (VSVO, 2012). Kemijo in biologijo tal poslusajo na Visoki soli za vinogradnistvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici (UNG, 2012). V navedenih studijih na prvostopenjskih in magistrskih bolonjskih studijih uporabljamo izraz 'tla'. Izraz 'prst' so uvedli na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UL in ga poucujejo v okviru predmetov Pedogeografija in biogeografija (UL-FF, 2012b). Podobno velja tudi za Univerzo v Mariboru. V slovenski prostor ga predvsem v okviru osnovnosolskega in srednjesolskega izobrazevanja in predmetov Zemljepis oz. Geografija, sirijo ucitelji - geografi. V slovenskem izobrazevalnem sistemu izraz 'prst' prevladuje na osnovnosolski in srednjesolski ravni v okviru zemljepisa oz. geografije. Na sestih drugih univerzah in visokih solah oz. v okviru devetih razlicnih studijskih usmeritev na dodiplomskem in podiplomskem nivoju slusatelji spoznajo 'tla' najpogosteje ze v zacetku studija. 6 PEDOLOGIJA, PEDOGEOGRAFIJA IN 'SOIL SCIENCE' Pedologija je naravoslovna oz. biotehniska veda, ki proucuje tla. Prvi pravi zacetki poglobljenega raziskovanja tal segajo v konec 19. stoletja. Prvi svetovni pedoloski kongres je potekal aprila 1909 v Budimpesti. Metode raziskovanja lastnosti in procesov v tleh so se razvijale v okviru fizike, kemije, geologije in drugih naravoslovnih ved. Primarni vzroki raziskovanja tal so bile povecane potrebe po hrani in drugi biomasi. Veda je torej tradicionalno umescena na podrocje kmetijstva in gozdarstva. Zato je pedologija temeljni predmet biotehniskih ved oz. life sciences. Hkrati je pedologija temeljna veda o okolju. Pedolosko izrazoslovje se je v vseh jezikih intenzivneje razvijalo sele v prvi polovici dvajsetega stoletja; po 324 I. in predvsem po II. svetovni vojni. Slednje velja tudi za slovensko pedologijo. Razvoj izrazoslovja se ni zakljucen, ne pri nas, ne v svetu. 'Pedogeography' se v primerjavi s 'pedology' in 'soil science' v tujini izjemno redko pojavlja. Opredeljen je kot »veja geografije, ki zajema proucevanje geografske porazdelitve tal« (Unabridged Meriam Webster, 2012). Izraz 'pedogeografija' je nepoznan v sestih splosnih slovarjih, 'pedologija' pa v treh (Macmillan Dictionary, GS Soil Thesaurus, 2012; ISJ ZRC SAZU:, 2012; Longman dictionary, 2012; Merriam-Webster Dictionary, 2012; Oxford Dictionaries, 2012). Zanimiva izjema je slovenski Leksikon geografije in podezelja (Kladnik, 1999), ki samostojnega gesla 'pedologija' ne pozna, kljub temu, da 'pedologijo' v opredelitvah drugih gesel nekajkrat omenja. Kot nadomestek pomensko uporablja 'pedogeografija', kar je v nasprotju tudi s slovenskimi geografi (Ilesic, 1960; Lovrencak, 1994) in pedologi (Susin, 1983; Stritar, 1991). V svetu uporaba imena vede ni v celoti poenotena. 'Pedologija' je ponekod izraz za vejo sirse 'vede o tleh' (soil science). Opredeljena je kot npr. »znanstveno proucevanje tal in njihovih profilov« (Soil Science Society of America, 2008) oz. »se osredotoca na nastanek, morfologijo in klasifikacijo tal kot naravne tvorbe v naravnih krajinah« (Utah State University, 2012). Podobnih primerov opredelitve pedologije kot veje vede o tleh je vec. 'Soil science' je bolj celovito opredeljena kot »znanost o tleh kot naravnem viru na povrsini Zemlje in samo po sebi vkljucuje nastanek, klasifikacijo, kartiranje, fizikalne, kemijske in bioloske lastnosti vkljucno z rodovitnostjo, ter teh lastnosti v povezavi z rabo in ravnanju s tlemi« (Soil Science Society of America, 2008). Pregled opredelitev 'pedology' in 'soil science' pa narekuje zakljucek, da »je pedologija dobesedno veda o tleh« (Soil Science Society of America, 2012), V slovenscini torej ni potrebe po nadomescanju izraza 'pedologija' z 'veda o tleh' in za 'pedologijo' vsebinsko veljajo celovite opredelitve kot je to v primeru SSSA. 7 SKLEPI IN PRIPOROCILA Potrebno je negovati in ohranjati bogastvo slovenskega jezika in uporabljati poljudne izraze 'prst', 'ilovica', 'ilovka', 'glina', 'zemlja,' 'jerina', ... in druge, v njihovem izvornem oz. lokalnem pomenu. Kadar ni strokovnih zadrzkov in gre za sopomenke naj strokovni jezik prevzame ljudska poimenovanja. Izraz 'prst' uporabljajmo za sprstenino oz. za posamezne horizonte, ki so rezultat pedogeneze. Oznacuje preperino primerne strukture (najveckrat gre za sfericne strukturne agregate) in drobljivosti, lahko oz. pogosto z vecjo vsebnostjo organske snovi. Pomen besednih zvez 'zajeti prgisce prsti', 'napolniti lonec s prstjo' je jasen tudi glede lastnosti materiala. 'Prst' lahko oznacuje zemljo omenjenih fizikalnih lastnosti, ki ima hkrati se dobre kemijske lastnosti (kislost, vsebnost hranil). Te se izrazijo v nadpovprecni rodovitnosti in to ustreza pojmovanju ljudske besede 'prst' (vrtna prst, prst za locnice). Izraz 'zemlja' je pomensko enak 'prsti' in je tako v pogovornem jeziku tudi najpogosteje uporabljan. Tako kot pri drugih jezikih izraz ga uporabljamo za ime planeta in predvsem v pomenu za zemljisce z mejami, za zemljo kot lastnino in v teritorialnem pomenu. Izraz 'ilovica' v pogovornem in strokovnem jeziku uporabljamo za teksturno finejsi, v svezem stanju gost in zbit, v susnem trd in zelo tezko drobljiv ter v vlaznem stanju gnetljiv material. Dodatno je v strokovnem jeziku ilovica izraz za teksturni razred, ki po USDA opredelitvi vsebuje med 7 in 27 % gline, med 28 in 50 % melja ter med 22 in manj kot 52 % peska. Pedolosko 'jerovico' zamenjamo z avtohtono krasko 'jerino'. 'Tla' uporabljamo v strokovnih in poljubnih besedilih ter drugje v javni rabi in zakonodaji za a) naravno, antropogenizirano in tudi v celoti antropogeno tridimenzionalno tvorbo na kopenski povrsini; b) za talne tipe kot osnovne enote klasifikacije tal, ter c) v povezavah z rabo zemljisc (raba tal). 'Tla' uporabimo posebej takrat, ko govorimo o naravni ali logicni razvrstitvi horizontov razlicnih kemijsko-fizikalnih lastnostih od povrsine v globino do maticne podlage, ne glede na stadij razvoja tal in ne glede na obseg izvajanja funkcij ali kompleksnih lastnosti talnega profila kot celote (rodovitnost). Izraz 'pedologija' uporabljamo kot sopomenko za 'vedo o tleh' in je tudi ustrezno najsirse opredeljena. Geografska veda 'pedogeografija', je pomensko ozji, saj se v skladu s sodobnimi tujimi in starejsimi opredelitvami slovenskih geografov osredotoca na geografsko-conalno porazdelitev tal na kopnem. Prispevek obravnava sicer kljucne terminoloske zadrege s podrocja pedologije, vendar je podobne primere zaslediti tudi v drugih strokah (geologija). Ustrezna in dosledna uporaba izrazov koristi poljudnemu in strokovnemu jeziku, posebej pomembna pa je za vsebinsko korektne in pomensko nedvoumne prevode evropske zakonodaje. 8 ZAHVALE Sodelavci s Kmetijskega instituta Slovenije, Biotehniske fakultete, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Filozofske fakultete ­ Oddelka za geografijo, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU so pripomogli k nastanku prispevka z v preteklosti izrazenimi mnenji. Mag. T. Prusu, dr. M. Mursec, mag. T. Verniku in J. Susinu se zahvaljujem za pregled prispevka in pripombe. Pri pregledu stanja in primerjavi s tujimi jeziki so s pojasnili izrazov pripomogli dr. D. Arrouays, prof.dr. F. Ajmone Marsan, dr. A. Lehman, prof.dr. P. Strauss, prof.dr. J. Sobocka, prof.dr. F.Basi, prof.dr. H. Custovi, prof.dr. O. Cukaliev, prof. dr. D.Mukaetov, dr. V. Stolbovoy, dr. G. Sabielec in drugi, za kar se jim najlepse zahvaljujem. 9 VIRI Ajmone Marsan F. 2012. Soil terminology: Suolo, Terra (written correspondence). Arrouays D. 2012. Soil terminology: Sol, Terre (written correspondence). Basi F. 2012. Soil terminology: Tlo, Zemljiste, Zemlja (written correspondence). Bremec K. 2011. Vplivi nacina rabe nekaterih bohinjskih planin na vegetacijo in rastlinsko vrstno pestrost. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za agronomijo: 36 str. Custovi H. 2012. Soil terminology: Tlo, Zemlja (written correspondence). Debenjak D., Debenjak B., Debenjak P. 2001. Veliki nemsko-slovenski slovar [Grosses deutschslowenisches Wörterbuch]. Ljubljana, DZS: Drasler V. 2008. Stanje in moznosti razvoja sadjarstva v obcini Hoce - Slovnica. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 39 str. Drofenik U. 2012. Gorsko kolesarstvo v zavarovanih obmocjih na primeru Triglavskega narodnega parka. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 67 str. Evropska komisija [European Commission]. 2006. [COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE COUNCIL AND THE EUROPEAN PARLIAMENT on Thematic Strategy on the Urban Environment ]. 2006,: 61 Evropska komisija [European Commission]. 2011. Casovni vir za Evropo, gospodarno z viri [Roadmap to a Resource Efficient Europe] (COM(2011)571). COM(2011)571, Evropska komisija [European Commission]. 2012. Smernice o najboljsi praksi za omejevanje, blazitev ali nadomestitev pozidave tal [Guidelines on best practice to limit, mitigate or compensate soil sealing] (COM(2012)1010 final/2. SWD(2012)101 final/2,: 61 Fabjan M. 2006. Vpliv spremembe gojitvene oblike na rastni in kakovostni potencial sorte ,,refosk". Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 44 str. FAO. 1954. Multilingual vocabulary of soil science. Revised edition 1960. Rome, Italy, UN FAO: 430 str. FKBV. 2012a. Studijski programi I. stopnje na FKBV. http://www.fk.unimb.si/fkbv/index.php/component/content/article/41/ 1295-studij-1-stopnja (dec 2012) FKBV. 2012b. Studijski programi II. stopnje na FKBV. http://www.fk.unimb.si/fkbv/index.php/component/content/article/41/ 1294-studij-2-stopnja (dec 2012) Grad A., Skerlj R., Vitorovic N. 1995. Veliki angleskoslovenski slovar = English-Slovene dictionary. Ljubljana, DZS: GS Soil Thesaurus. 2012. GS Soil Thesaurus. https://secure.umweltbundesamt.at/soil/en/alphabeti cal_concepts/a.html (jan 2013) Hafner P. 2007. Zgradba in razvoj gozdnih ekotopov v Udin Borstu. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: 76 str. Ilesic S. 1960. Geografija prsti in rastja (skripta za geografe). Ljubljana, Naravoslovna fakulteta v Ljubljani: 145 str. ISJ ZRC SAZU: 2012. Slovar slovenskega knjiznega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (jan 2013) 326 Jaecks Vidic N. 1994. Pedogenesis and soil-age reationships of soils on glacial outwash terraces in the Ljubljana Basin. Doktorska dizertacija [Doctoral thesis ], Boulder, Colorado, USA, Univesity of Colorado; Department of Geological Sciences: 179 str. Jamnik B., Smrekar A., Vrscaj B. 2009. Vrtickarstvo v Ljubljani. Ljubljana, ZRC SAZU: 224 str. Jamsek P. 2009. Opredelitev geogenih parametrov terroir-ja sorte malvazija v Vipavski dolini. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniska fakulteta; Oddelek za geologijo: 102 str. Jenny H. 1941. Factors of Soil Formation, A System of Quantitative Pedology. New York and London, McGraw Hill Book Company: 281 str. Kladnik D. 1999. Leksikon geografije podezelja. Ljubljana, Institut za geografijo: 318 str. Kunsek B. 2011. Mineralna gnojila v ekoloskem kmetijstvu. Diplomsko delo, Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta; Oddelek za agronomijo: 17 str. Lehman A. 2012. Soil terminology: Boden, Erde (written correspondence). Longman dictionary. 2012. Longman English Dictionary Online. http://www.ldoceonline.com/ (jan 2013) Lovrencak F. 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo: 185 str. Macmillan Dictionary. Macmillan Dictionary and Thesaurus. http://www.macmillandictionary.com/ (jan 2013) Merriam-Webster Dictionary. 2012. Merriam-Webster Dictionary. http://www.merriamwebster.com/dictionary/pedogeography (jan 2013) Mukaetov D. 2012. Soil terminology: Pocva, Zemlja (written correspondence). Oxford Dictionaries. 2012. Oxford Dictionaries Online. http://oxforddictionaries.com/ (jan 2013) Repe B. 2009. Prst ali tla. Al prav se pise kasa ali kasha? Polet; Delo, 2009, 1 Ritz J. 1973. Poljoprivredni rjecnik: Englesko hrvatski ili srpski hrvatski ili srpskio engleski. Zagreb, Hrvaska [Croatia], Universitas Studiorum Zagrabensis: 419 str. Sabielec G. 2013. Soil terminology: Gleba, Ziemia (written correspondence). Schad P. 2013. Soil terminology: Boden, Erde (written correspondence). Sobocka J. 2012. Soil terminology: Pôda, Zem (written correspondence). Soil Science Society of America. 2008. Glossary of soil science terms 2008. Madison, Wis., Soil Science Society of America: 88 str. Soil Science Society of America. 2012. S-5 Pedology|. https://www.soils.org/membership/divisions/s05 (jan 2013) Stolbovoy V. 2012. Soil terminology: Pocva, Zemlya (written correspondence). Stritar A. 1991. Pedologija (kompendij). Ljubljana, Bootehniska fakulteta, Agronomski oddelek: 126 str. Susin J. 1983. Gradivo za Pedoloski slovar. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, VTOZD za agronomijo: Slenc S., Kocjancic P., Mulej B., Mikolic T. 2006. Veliki slovensko-italijanski slovar = Grande dizionario sloveno italiano. Ljubljana, DZS: UL-BF. 2012a. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Kmetijstvo - Agronomija / Predmetnik. http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijskiprogrami/1-bolonjska-stopnja-univerzitetnistudiji/kmetijstvo-agronomija/predmetnik/ (dec 2012) UL-BF. 2012b. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Gozdarstvo In Obnovljivi Gozdni Viri / Predmetnik. http://www.bf.unilj.si/dekanat/studijski-programi/1-bolonjskastopnja-univerzitetni-studiji/gozdarstvo-inobnovljivi-gozdni-viri/predmetnik/ (dec 2012) UL-BF. 2012c. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Krajinska Arhitektura / Predmetnik. http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijskiprogrami/1-bolonjska-stopnja-univerzitetnistudiji/krajinska-arhitektura/predmetnik/ (dec 2012) UL-BF. 2012d. Biotehniska fakulteta, Univerza v Ljubljani: 1. Bolonjska Stopnja - Univerzitetni Studiji / Kmetijstvo - Zootehnika / Predmetnik. http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijskiprogrami/1-bolonjska-stopnja-univerzitetnistudiji/kmetijstvo-zootehnika/predmetnik/#c540 (dec 2012) UL-FF. 2012a. Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete; Novi bolonjski programi. 327 http://arheologija.ff.uni-lj.si/studij/bolonja.html (dec 2012) UL-FF. 2012b. Oddelek za geografijo; 1. stopnja: GEOGRAFIJA. http://geo.ff.uni-lj.si/1-stopnjageografija (dec 2012) UL-NTF. 2012. Naravoslovnotehniska fakulteta; Predmetnik bolonjskega programa OG. http://www.ntf.unilj.si/og/index.php?page=static&item=855 (dec 2012) Unabridged Meriam Webster. 2012. Unabridged Merriam-Webster Dictionary. http://www.merriamwebster.com/dictionary/pedogeography (jan 2013) UNG. 2012. Univerza v Novi Gorici; Studijski program prve stopnje; Vinogradnistvo in vinarstvo. http://www.ung.si/si/studijski-programi/5100/ (dec 2012) Urbancic M., Simoncic P., Prus T., Kutnar L. Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih drustev Slovenije, Gozdarski vestnik in Gozdarski institut Slovenije: 100 str. Utah State University. 2012. Pedology - Plants, Soils, & Climate. http://psc.usu.edu/htm/research/researchgroups/pedology/ (jan 2013) Vovk B. 1955. Gnoj, gnojila in gnojenje [Manure, fertilizers and fertilization]. Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Kmecka knjiga: 62 str. Vovk B. 1959. Stanje travniskih in pasniskih kultur v Sloveniji ter moznost za povecanje njihove proizvodnje. Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo: 3-34 str. Vovk B. 1966. Dolocanje stroncija v tleh Slovenije. Ljubljana, Slovenija [Slovenia], Biotehniska fakulteta, Institut za tla in prehrano rastlin: VSVO. 2012. Visoka sola za varstvo Predmetnik. http://www.vsvo.si/sub.php?cid=2_19_59 2012) okolja; (dec Zobec I. 1930. Kmetijska kemija. Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani: 157 str. 328

Journal

Acta Agriculturae Slovenicade Gruyter

Published: Sep 1, 2013

There are no references for this article.